Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.351-30.375)


  1.      oglenína  -e ž (í) min. kar nastane z oglenenjem organskih, zlasti rastlinskih snovi: premog in druge oglenine; nahajališča oglenin ♪
  2.      oglénka  -e ž (ẹ̄) v nekaterih deželah posodi podobna priprava s tlečim ogljem za ogrevanje: greti se ob oglenki ♪
  3.      ogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. knjiž. gležnjevka, gležnjak: čevlji in ogležnjice 2. v nekaterih vzhodnih deželah okras za okoli gležnjev, navadno v obliki obroča: plesalke z ogležnjicami ♪
  4.      oglódati  -am tudi oglójem, tudi oglôdati -am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ́; ó) 1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca // ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali 2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik oglódan tudi oglôdan -a -o: napol oglodan storž; oglodane kosti; oblečen je bil v oglodano suknjo ♪
  5.      oglodávati  -am nedov. (ȃ) glodati: pes oglodava kosti / vsi ga oglodavajo ♪
  6.      ogluševáti  -újem nedov. (á ȗ) s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: brnenje strojev ga oglušuje; trušč ljudi oglušuje // povzročati, da se kaj ne sliši; glušiti: mah je ogluševal korake / gromi so ogluševali drug drugega oglušujóč -a -e: oglušujoč ropot strojev; oglušujoče pokanje, tuljenje; prisl.: tramvaji so oglušujoče zvonili; oglušujoče šumeča voda ♪
  7.      ognjár  -ja m (á) 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet ♪
  8.      ognjegásec  -sca m (ȃ) zastar. gasilec: pri gašenju požara sta se ranila dva ognjegasca ♪
  9.      ognjeníca  in ognjénica -e ž (í; ẹ̑) zastar. vročica, mrzlica: ima ognjenico ♪
  10.      ognjestálen  -lna -o prid. (ȃ) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjestalna glina, opeka ♪
  11.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna ♪
  12.      ognjíčar  -ja m (ȋ) v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: vojaki in ognjičarji ♪
  13.      ogoljufánec  -nca m (á) nav. ekspr. kdor je ogoljufan: nekateri ogoljufanci se sramujejo svoje lahkovernosti ♪
  14.      ogoljufáti  -ám dov. (á ȃ) okoristiti se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: boji se, da ga bodo ogoljufali; ogoljufati koga pri kupčiji; ekspr. pošteno so jih ogoljufali // navadno v zvezi z za povzročiti, narediti, da kdo ne dobi, kar pričakuje, kar bi moral dobiti: ogoljufati koga za dediščino, doto, plačilo; pren., ekspr. ogoljufal jo je za ljubezen ogoljufán -a -o: ogoljufan kupec; zelo je bil ogoljufan; njeno zaupanje je bilo ogoljufano ♪
  15.      ogórčati  -am nedov. (ọ̄) knjiž. spravljati v jezo, razburjenje, ker so bila kršena etična, moralna načela: s svojim delom je ogorčal bralce ♪
  16.      ogórčica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: pesna ogorčica ♪
  17.      ogorína  -e ž (í) teh. krhka plast na kovini, nastala zaradi delovanja ognja ♪
  18.      ogóršati  -am dov. (ọ̑) nar. ozdraveti: Le polagoma je toliko ogoršal, da je bil tak kot prej, za spomin so mu ostale le brazgotine (F. Bevk) ♪
  19.      ogovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od ogovarjati: ogovarjanje mimoidočih / ogovarjanje z imenom ♪
  20.      ogovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: ogovarjati mimoidoče; vedno jih je prijazno ogovarjal; tujci so nas ogovarjali v najrazličnejših jezikih // v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: ogovarjali so ga (s) tovariš predsednik / ogovarjati koga z imenom 2. nar. opravljati, obrekovati: ogovarjati sosede; tvoja navada je, da vsakega ogovarjaš / neprijetno je, ko že vsak ogovarja tvoj slabo obdelani vinograd ♪
  21.      ográbek  -bka m (ȃ) pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: znašati ograbke na kupe / seno v ograbkih / delati ograbke // nar. gorenjsko, navadno z rodilnikom skupina, gruča: na vasi je stal ograbek žensk / ptiči so se kar v ograbkih lotili prosa ♪
  22.      ograbíti  in ográbiti -im, in ográbiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem odstraniti s česa štrleče bilke: ograbiti seneno kopico; naložen voz je treba še ograbiti ● knjiž. ograbili so več trgovin izropali, oropali ♪
  23.      ográbljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ropati, pleniti: roparji so ograbljali popotnike ♪
  24.      ograbljáti  -ám dov. (á ȃ) nar. vzhodnoštajersko pograbiti: ograbljati listje / ograbljati sadovnjak ♪
  25.      ogràd  -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina) ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt ♪

   30.226 30.251 30.276 30.301 30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA