Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.226-30.250)


  1.      odvesláti  -ám dov. (á ȃ) z veslanjem se oddaljiti: odveslali so proti otoku ♪
  2.      odvétnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od odvetnik: odvetnice in mladinske sodnice ♪
  3.      odvéza  -e ž (ẹ̑) 1. rel. odpuščanje grehov ali cerkvenih kazni: dati, dobiti odvezo 2. ekspr. odpuščanje, oproščenje: prosi jo odveze / prišla je k njemu po odvezo ● publ. to je vprašanje odveze izvršnemu odboru razrešnice ◊ zgod. zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo ♪
  4.      odvézati  in odvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: odvezati komu čevelj; nahrbtnik se mu je odvezal / odvezali so mu oči, da je lahko vse gledal; odvezati usta / odvezati vezalke, vrvico / odvezati zanko b) privezano: odvezati čoln; odvezati vrv od voza c) povezano, zvezano: odvezati paket / odvezati jetnikom roke // odstraniti obvezo: odvezati roko / odvezati rano 2. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa; oprostiti: odvezati koga dolžnosti, odgovornosti; odvezali so jo od vsega dela / odvezati koga dolga / odvezati od kazni // narediti, da kdo ni več dolžen vztrajati pri obveznosti: samo smrt ga odveže obljube, prisege; odvezati od molčečnosti ● ekspr. pijača jim je odvezala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. odvezali so ga vsake krivde izjavili so, da ni kriv odvézan -a -o: odvezan čevelj; odvezani so vsake dolžnosti, od odgovornosti ♪
  5.      odvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavezano: odvezovati otroku čevlje; odvezovati mošnjo / odvezovati vrvico b) privezano: odvezovati okraske; odvezovati živali od jasli c) povezano, zvezano: odvezovati paket; odvezovati voz // odstranjevati obvezo: odvezovati rano 2. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa; oproščati: odvezovati koga odgovornosti; to nas ne odvezuje, da bi se stvari ne lotili // delati, da kdo ni več dolžen vztrajati pri obveznosti: odvezovati obljube; odvezovati koga od prisege ● ekspr. vino odvezuje ljudem jezike povzroča, da začnejo dosti in sproščeno govoriti ♪
  6.      odvíhati  -am dov. (í) narediti, da kaj preneha biti zavihano: odvihati rokave odvíhan -a -o: zaradi mraza je imel odvihan ovratnik ♪
  7.      odvihávati  -am nedov. (ȃ) delati, da kaj preneha biti zavihano: odvihavati rokave ♪
  8.      odvihráti  -ám dov. (á ȃ) hitro, razburjeno oditi: pograbil je plašč in odvihral z doma / ekspr. vojska je iz teh krajev odvihrala drugam ♪
  9.      odvijáč  -a m (á) izvijač: odviti z odvijačem; odvijač z izolirano ročico / prinesel je steklenico in odvijač odpirač ♪
  10.      odvijálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za odvijanje: odvijalni valj; odvijalne naprave ♪
  11.      odvíjanje  -a s (í) glagolnik od odvijati: odvijanje in privijanje vijakov / odvijanje zavitka je dolgo trajalo / hitro odvijanje dogodkov ♪
  12.      odvíjati  -am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) odstranjevati: odvijati pokrovčke; odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijati b) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice; odvijal je žarnice, da niso mogli ponoči brati / odvijati preše // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: kar naprej odvija pipo in toči vodo 2. delati, da kaj preneha biti a) zavito: odvijati pošiljke; počasi je odvijal zavitek b) ovito: odvijati obvezo; odvijati papir c) navito: odvijati volno, vrvico / odvijati klobčič 3. nar. koroško odkimavati: ob njegovih besedah je odvijal z glavo ● knjiž. filmsko zgodbo je odvijal, kakor se je je spominjal junak razpletal; zastar. noče mu pomagati, celo odvija mu ga ovira, mu nagaja; ekspr. klobčič se je končno začel odvijati potek dogodka je postajal jasen, znan odvíjati se publ. potekati: delo se v redu odvija / promet se odvija v tej smeri / dogodki se hitro odvijajo hitro nastopajo drug za drugim / z oslabljenim pomenom: med reprezentancama se odvija ogorčen boj reprezentanci se ogorčeno borita; spopad se odvija po vsej dolžini fronte spopadajo se ● knjiž. čas se hitro odvija teče, mineva odvijajóč -a -e: odvijajoč volno je pela; odvijajoča se nit; hitro odvijajoče se dejanje ♪
  13.      odvírati  -am nedov. (ȋ ȋ) popuščati zavoro pri vozilu: vso pot je zaviral in odviral ♪
  14.      odvódnica  -e ž (ọ̑) anat. žila, ki odvaja kri od srca: kri je brizgala iz odvodnice; poapnitev, zamašitev odvodnice / pljučna odvodnica ◊ grad. kanal za odvajanje vode ♪
  15.      odvodnjávati  -am nedov. (ȃ) 1. grad. odvajati vodo s površine ali iz globine: nasipavati in odvodnjavati cesto 2. teh. odstranjevati vodo iz snovi: odvodnjavati papirno maso ♪
  16.      odvozláti  -ám dov. (á ȃ) odstraniti vozel na čem: odvozlati kravato, verižico, vrvico / odvozlati vozel // ekspr. razrešiti kaj težko rešljivega, zapletenega: odvozlati problem; nazadnje se je zmeda le odvozlala odvozlán -a -o: odvozlana volna, vrv ♪
  17.      odvráčanje  -a s (ā) glagolnik od odvračati: naveličal se je njihovega odvračanja od nameravane dejavnosti / odvračanje nevarnosti, suma od koga / sinovo odvračanje je očeta žalostilo ♪
  18.      odvráčati  -am nedov. (ā ȃ) navadno v zvezi z od 1. delati, prizadevati si, da kdo ne bi napravil, kar namerava: starši ga odvračajo od vpisa na univerzo; prijatelji ga odvračajo od poroke z njo // delati, prizadevati si, da kdo ne bi delal več česa: odvrača ga od kajenja, postopanja / glasba ga odvrača od učenja odteguje 2. delati, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvračati nesrečo od koga; sum je odvračal od sebe in ga zvračal na druge / knjiž. odvračati bolezen preprečevati; odvračati napad, udarce odbijati; knjiž. odvračati skrbi odpravljati, odstranjevati 3. delati, povzročati, da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: mati ga načrtno odvrača od očeta; po tem dogodku so se začeli odvračati od njega; pren. sreča se v zadnjem času odvrača od nje ● knjiž. ptice odvračajo tam s klopotci odganjajo; knjiž. odvračati oči, pogled od koga ne gledati ga; odvračati pozornost od česa ne biti pozoren na kaj; knjiž., redko nerad ji je odvračal na vprašanja odgovarjal odvráčati se star. obračati se (proč): še zdaj se odvrača od njega, kadar se srečata odvračajóč -a -e: odvračajoče besede, kretnje ♪
  19.      odvráten  -tna -o prid., odvrátnejši (ā) nav. ekspr. neprijeten, zoprn: odvraten človek; fant mu je bil od prvega dne odvraten / naložili so mu odvratno dolžnost; odvratna vsiljivost; odvratno vedenje; mrzlo, odvratno vreme // ogaben, gnusen: odvratno dejanje odvrátno prisl.: odvratno se vesti ♪
  20.      odvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. odvraten človek: kakšen odvratnež ♪
  21.      odvrátnost  -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost odvratnega človeka: težko je prenašal njegovo odvratnost / prikazoval mu je dekletove odvratnosti napake // odpor, velika nenaklonjenost: nenadoma je začutila silno odvratnost do njega / vojnih časov se spominja z odvratnostjo ♪
  22.      odvrískati  -am dov., tudi odvriskájte; tudi odvriskála (í) 1. vriskajoč oditi: fantje so odvriskali na nabor 2. z vriskom odgovoriti na vrisk: trikrat jim je zavriskal in trikrat so mu odvriskali ♪
  23.      odvršáti  -ím dov. (á í) vršeč se oddaljiti: burja je odvršala naprej / jata ptic je odvršala v gozd / jezno je odvršala iz sobe ♪
  24.      odvzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odvzemati: odvzemanje vzorcev / njihova naloga je bila odvzemanje orožja okupatorjem / dodajanje in odvzemanje plina ♪
  25.      odvzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: odvzemati ujetnikom denar in dragocenosti // povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: odvzemati snovi določeno sestavino 3. delati, da pride kaj od koga: odvzemati gostom plašče, prtljago // z dajalnikom delati, povzročati, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja: odvzemati komu bolečine, žalost ● naskrivaj ji je odvzemala težja dela opravljala jih je namesto nje ◊ elektr. odvzemati napetost ♪

   30.101 30.126 30.151 30.176 30.201 30.226 30.251 30.276 30.301 30.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA