Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (30.076-30.100)



  1.      odrezováti  -újem nedov.) z rezanjem odstranjevati del česa: odrezovati suhe veje / odrezoval je najlepše kose mesa ∙ ekspr. rečica odrezuje vas od polja loči odrezováti se ekspr. nakratko, učinkovito odgovarjati: zmeraj se je lakonično odrezoval
  2.      odrgnína  -e ž (í) poškodba na površini česa zaradi drgnjenja, podrgnjenja: popraviti odrgnine na avtomobilu / obloga varuje steno pred odrgninami // med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja: razkužiti odrgnino; z rokavicami obvarovati roke pred odrgninami; odrgnina na čelu, nogi
  3.      odrína  -e ž (í) nar. koroško listnjak: sekati steljo v odrini
  4.      odriváč  -a m (á) 1. kamen, ki varuje ogel hiše, da ga voz ne poškoduje: sedel je na odrivaču in poslušal 2. nar. kamen ob cesti, ki označuje njen rob; obcestni kamen: konj se je splašil in voz je zadel ob odrivač
  5.      odriválo  -a s (á) um., navadno v zvezi prostorsko odrivalo predmet, postavljen na sliki ali reliefu tako, da se doseže izrazitejši vtis prostora
  6.      odrívanje  -a s (í) glagolnik od odrivati: odpor vode pri odrivanju / odrivanje mučnih spominov / odrivanje slovenskega prebivalstva od obale
  7.      odrívati  -am nedov. (í) 1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: miril je poskakujočega psa in ga odrival; odrivati napadalca / plavalec odriva vodo; pren. odrivati težko misel, spomine // s sunki, rinjenjem spravljati iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: drugi prašiči so ga odrivali od korita; odrivati ljudi od vrat // s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: odrivati vrata s hrbtom / para odriva pokrovko / vojaki so začeli odrivati čakajoče / kadar so čakali v vrsti, so njega vedno odrivali / plug odriva sneg s ceste odstranjuje 2. nav. ekspr. spravljati koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: odrivati ženske iz javnega življenja / ceneni romani odrivajo dobro literaturo // ovirati koga v prizadevanju za dosego določenega mesta, položaja: fevdalci so odrivali meščane; drugim dajejo prednost, njega pa odrivajo / povsod ga odrivajo zapostavljajo 3. nar., navadno z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času; odlagati: odrivati delo na naslednji dan; odrivati poroko ● ekspr. težko delo je odrival ni hotel težko delati odrívati se s sunkom ob podlago se oddaljevati od nje: skakalec se dobro odriva; odrivati se od tal / odrivati se s smučarskimi palicami odriváje: prodiral je dalje, z rokami odrivaje veje odrivajóč -a -e: vsi so silili naprej, odrivajoč drug drugega odrívan -a -o: biti zaničevan in odrivan; pri volitvah je zmagala prej odrivana stranka
  8.      ódrnica  -e ž (ọ̄) deska za postavljanje zidarskega odra: okrog odra je ležalo še nekaj odrnic
  9.      odrómati  -am dov. (ọ̑) 1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji ∙ evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel 2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje
  10.      odropotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) 1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti: tovornjak, vlak odropota; odropotati s postaje proti mestu, po kolovozu / odropotal je z vozičkom na trg / vstal je in odropotal iz sobe; šolarji odropotajo po stopnicah 2. prenehati ropotati: stroji so odropotali
  11.      odŕsati  -am dov. () z drsanjem nekoliko poškodovati: odrsati obleko na komolcih odŕsan -a -o: odrsan avtomobil; odrsana stena
  12.      odrtíja  -e ž () star. oderuštvo: z goljufijami in odrtijo si je nakopičil veliko bogastvo
  13.      odrtína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in odrtine / špranje in odrtine po stenah
  14.      odŕzati  -am dov. ( ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko ∙ redko odrzati blato s čevljev odrgniti odŕzan -a -o: odrzani hlodi
  15.      odsánjati  -am dov. (á) knjiž. prenehati sanjati: ali si odsanjal / z notranjim predmetom že dolgo je, kar sem odsanjal te sanje
  16.      odsédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) prebijati, preživljati v sedečem položaju: zadnje dneve pouka so odsedali le zato, da bi dobili spričevala odsédati se napredovati, potekati: delo se je dobro odsedalo; učenje se ji je počasi odsedalo ∙ med pogovorom se mu je pot hitro odsedala zdelo se mu je, da traja malo časa
  17.      odsegamál  [a] prisl. () zastar. od takrat: tja pa odsegamal roma vsako leto veliko romarjev
  18.      odsékanje  -a s (ẹ́) knjiž. glagolnik od odsekati: kaznovati z odsekanjem desnice
  19.      odsékanost  -i ž (ẹ̑) lastnost, stanje odsekanega: odsekanost vej / odsekanost povelj / odsekanost v gibih
  20.      odsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti: odsekati vejo s sekiro; kakor bi odsekal, je nehal govoriti nenadoma / za kazen so mu odsekali prst ∙ ekspr. zanjo bi si dal odsekati glavo vse bi žrtvoval za njene koristi; zelo jo ima rad // s sekanjem odstraniti del česa: palico na koncu odsekaj; kost je prevelika, malo jo odsekajte // s sekanjem ločiti od večje količine: odsekati velik kos mesa 2. ekspr. ustaviti, prekiniti: nakratko odsekati vprašanja vsiljivih novinarjev / ne morem, je odsekala pogovor // nenadoma prenehati: odsekal je govor in za trenutek pomolčal / odsekati gib 3. ekspr. nakratko, odločno reči, odgovoriti: kaj bi se bal, je odsekal odsékan -a -o 1. deležnik od odsekati: odsekan gib, smeh; odsekana zelnata glava; odsekana palica; strmo odsekana skala 2. kratek in ostro izrečen: odsekani stavki; poslušati odsekana povelja / odsekani klici / odsekani koraki; prisl.: odsekano se gibati; odsekano reči, ukazati
  21.      odsekávati  -am nedov. () s sekanjem odstranjevati: odsekavati veje
  22.      odseljevánje  -a s () glagolnik od odseljevati: prisilno odseljevanje prebivalstva / odseljevanje s kmetij; odseljevanja v mesta
  23.      odseljeváti  -újem nedov.) redko izseljevati: okupatorji so odseljevali prebivalstvo odseljeváti se zapuščati svoje bivališče: po potresu so se vaščani začeli odseljevati
  24.      odsesáti  -ám [sǝs in ses] dov.) s sesanjem odstraniti: odsesati vodo iz zbiralnika
  25.      odsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. () s sesanjem odstranjevati: poseben ventilator sproti odsesava prah; odsesavati zrak s sesalno cevjo

   29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076 30.101 30.126 30.151 30.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA