Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (29.976-30.000)



  1.      odplahníti  in odpláhniti -em dov. ( á) odplakniti: odplahniti umazanijo / čas je odplahnil bolečino
  2.      odpláka  -e ž () voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; odpadna voda: prečiščevati odplake; z odplako so prišle v vodo strupene kemikalije; onesnaženje vod z odplakami / industrijske, rudniške odplake
  3.      odplakníti  in odplákniti -em dov. ( á) 1. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: stroj nato odplakne razmočeno umazanijo; odplakniti odpadne snovi 2. s tokom odstraniti zlasti kaj drobnega: voda odplakne prah / ekspr. val te bo odplaknil s krova / ekspr. povodenj je odplaknila most odnesla; pren. solze odplaknejo žalost
  4.      odplakoválen  -lna -o prid. () namenjen za odplakovanje: odplakovalne naprave / odplakovalni sistem
  5.      odplakovánje  -a s () glagolnik od odplakovati: odplakovanje umazanije / vpeljati v hleve sistem odplakovanja / preprečevati odplakovanje zemlje s strmih pobočij
  6.      odplakováti  -újem nedov.) 1. z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo: odplakovati smeti; ostanke hrane meče v stranišče in jih sproti odplakuje 2. s trajnim ali ponavljajočim se tokom odstranjevati zlasti kaj drobnega: voda sproti odplakuje odpadke / zemljo na goličavah odplakujejo dež in hudourniki
  7.      odplávati  -am dov. () plavajoč se oddaljiti: ribe so odplavale po strugi / redko večina ladij hitro odplava mimo odpluje // ekspr. lahkotno, mirno oditi: odplavala je iz dvorane ● žarg., šport. odplavati razdaljo v rekordnem času preplavati
  8.      odpláviti  -im tudi odplavíti -ím dov., odplávil (ā ; í) s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše ∙ ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel
  9.      odplávljanje  -a s (á) glagolnik od odplavljati: odplavljanje rodovitne zemlje
  10.      odplávljati  -am nedov. (á) s tokom odstranjevati: odpadke odplavlja reka; odplavljati od brega, z obale / publ. v morje odplavljamo velike količine strupenih snovi v morje odnašajo reke; pren. jok je odplavljal žalost in strah
  11.      odplazíti se  in odpláziti se -im se, in odpláziti se -im se dov. ( á ; á ) plazeč se oditi: pes se je ves prestrašen odplazil iz sobe / odplazil se je do zavetja // ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: drug za drugim so se odplazili; po prstih, tiho se odplaziti
  12.      odplésati  in odplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. prenehati plesati: ko sta odplesala, so vsi ploskali; odplesati kolo / zadnji ples odpleši z menoj pleši, zapleši 2. plešoč oditi: baletka odpleše z odra / ekspr. odplesala je v hišo lahkotno, hitro odšla
  13.      odplétati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odpletati kito, trak; jermeni na opankah so se začeli odpletati // odstranjevati iz česa spletenega: odpletati trakove iz kit ∙ s krvavečimi rokami je odpletal robidovje s sebe trgal, odvijal; publ. njeno otroštvo se je odpletalo v predmestju je potekalo
  14.      odplinjeváti  -újem nedov.) mont. odstranjevati plin iz premogove plasti z zračenjem: odplinjevati rudnik; v tej jami se odplinjuje ogljikov dioksid
  15.      odplombírati  -am dov. () narediti, da kaj preneha biti zaplombirano: odplombirati vagon, varovalko
  16.      odpočivalíšče  -a s (í) počivališče: lepo urejeno odpočivališče / odročna odpočivališča za živino
  17.      odpočívanje  -a s (í) glagolnik od odpočivati se: sposobnost hitrega odpočivanja / brezskrbne ure odpočivanja
  18.      odpočívati se  -am se in odpočívati si -am si nedov. (í) s prekinitvijo kake dejavnosti sproščati se, krepiti se: posedli so na skale in se odpočivali; dve uri se je odpočival; odpočivati se med delom, pri delu; karavana se odpočiva, redko odpočiva v senci odpočívati si s prekinitvijo kake dejavnosti dosegati, povzročati sprostitev, okrepitev česa: odpočivati si noge / malo si odpočivati oči, redko odpočivati oči
  19.      odpoklícati  -klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče odpoklicati ali razrešiti / odpoklicati diplomatskega predstavnika odločiti, da preneha njegova funkcija v določeni tuji državi // odločiti, da se izvede umik: odpoklicati čete / odpoklicati reševalno ladjo 2. trg. zahtevati že prodano, oddano blago nazaj za določen čas: tovarna je morala odpoklicati vse avtomobile tega modela, izdelane lani odpoklícan -a -o: odpoklicani delegat; bil je odpoklican in premeščen
  20.      odpoljúbljati  -am nedov. (ú) knjiž. s poljubljanjem odstranjevati: odpoljubljal ji je solze / ekspr. odpoljubljati komu žalost z obraza ● knjiž., ekspr. dleto je odpoljubljalo snov s kamna narahlo odstranjevalo
  21.      odposlánec  -nca m (á) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: sprejeti odposlanca; državni, vladni odposlanec; odposlanec predsednika republike // kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov; delegat: izvoliti odposlanca / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti; pren., pesn. cvet, odposlanec lepote
  22.      odposlánka  -e ž (á) ženska oblika od odposlanec: prišla je kot odposlanka mednarodne organizacije / predlog naše odposlanke je bil sprejet
  23.      odposlánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na odposlance ali odposlanstvo: opravil je več važnih odposlanskih potovanj
  24.      odposlánstvo  -a s () skupina ljudi a) izbranih in poslanih kam s posebno nalogo: poslati, sprejeti odposlanstvo; odposlanstvo vlade; člani britanskega vojaškega odposlanstva b) izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov: izvolili so ga v odposlanstvo delavcev
  25.      odposláti  -póšljem dov., odpôšlji odpošljíte (á ọ́) 1. narediti, da je kaj poslano naslovniku: pisma še ni odposlal; odposlati pošiljko 2. narediti, da kdo odide kam s posebno nalogo: odposlali so ga v mesto, da bi vse uredil; odposlali so jih naprej odposlán -a -o: številka odposlanega dopisa

   29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026 30.051 30.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA