Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (29.926-29.950)


  1.      odnášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati z določenega mesta: odnašati prtljago; odnašati kamenje z njive / skrivaj odnašati devize v tujino / evfem. ugotoviti, kdo odnaša blago iz skladišča krade 2. z delovanjem odstranjevati: hudournik odnaša jezove; voda odnaša breg; veter odnaša listje z vrta // z delovanjem povzročati, da se kaj oddaljuje: vodni tok ga je odnašal od brega / brezoseb. opazili so, da odnaša čoln na odprto morje 3. dvigati zadnji del zlasti voza in ga postavljati stran od prejšnjega mesta: na ovinkih je bilo treba voz odnašati 4. nar. dolenjsko pomagati nositi: ponudil se je, da mu bo v hrib odnašal; odnašal ji je jerbas odnášati se zastar. nanašati se: dogodki se odnašajo na ta kraj; povabilo se je odnašalo nanj ♪
  2.      odnedávna  in od nedávna prisl. (ā) knjiž. od pred kratkim, malo časa: šele odnedavna sem njegov znanec ♪
  3.      odnéhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odnehati: odnehanje od zahteve / iskali so ga brez odnehanja neprenehoma ♪
  4.      odnéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. prenehati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: borci so zaradi premoči morali odnehati; samo on je skušal priti na vrh, vsi drugi so odnehali; ni odnehal, dokler jih ni našel 2. popustiti: ob sinovi prošnji je oče odnehal; na prigovarjanje je odnehal in dovolil / vezi so odnehale; žeblji so odnehali / bolečine so nekoliko odnehale; žgoča vročina je odnehala 3. nar. zmehčati se, omehčati se: skorjo so zmočili, da bi odnehala; po dežju je zemlja odnehala / led je odnehal ● ne odneha od tožbe ne odstopi; ekspr. pri ceni ni niti malo odnehal ni je niti malo znižal; pametnejši odneha bolje je v prepiru prenehati vztrajati pri svojem stališču, kot pa prepir preveč zaostriti ♪
  5.      odnehávati  -am nedov. (ȃ) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo; odnehovati: pri tem delu so drug za drugim odnehavali 2. popuščati: nikoli se ni umikal ali odnehaval / vezi odnehavajo ♪
  6.      odnehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prenehavati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo: mlačev je bila zanje pretežka, drug za drugim so odnehovali 2. popuščati: na materine prošnje je začel odnehovati / vezi odnehujejo / bolečine odnehujejo ♪
  7.      odnôsnica  -e ž (ȏ) lingv. beseda, na katero se nanaša prilastek: poiskati odnosnico v stavku / zaimenska odnosnica ♪
  8.      odnošáj  -a m (ȃ) raba peša, s prilastkom odnos: imeti s kom ljubezenske odnošaje; njuni medsebojni odnošaji so se poslabšali; prijateljski odnošaji med državami; pesnikov odnošaj do sveta / s sosedi živi v dobrih odnošajih ♪
  9.      odobrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od odobravati: želel si je odobravanja sodelavcev; knjigi sta bili sprejeti z odobravanjem / članek je naletel na splošno odobravanje / odobravanje kreditov ♪
  10.      odobrávati  -am nedov. (ȃ) izražati soglasje s čim: večina odobrava njegov predlog / njegovega ravnanja niso odobravali // izražati soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: odobravati delavcem popust za prevoz na delo / banke odobravajo kredite odobravajóč -a -e: odobravajoč nasmeh; prisl.: odobravajoče prikimati ♪
  11.      odoráti  -ôrjem in -órjem dov., odôrji odorjíte; odorál (á ó, ọ́) 1. z oranjem odvzeti: odorati za dve brazdi travnika; ob meji je preveč odoral / odorati brazdo odrezati jo od nezoranega // z oranjem odstraniti: odorati zemljo / odorati korenine 2. z oranjem odkriti kaj, priti do česa: odorati mišje gnezdo ♪
  12.      odpàd  -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od odpasti: prezgodnji odpad listja / odpad od narodnosti, vere / odpad omenjenih vzrokov 2. prostor, namenjen za zbiranje nerabnih, dotrajanih predmetov, stvari: odpeljati stare gume na odpad; nabrati različne predmete na odpadu ∙ ekspr. ta avtomobil je za (na) odpad je dotrajan, neuporaben ♪
  13.      odpádati  -am nedov. (ā ȃ) zaradi popuščenih vezi, stika prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: listi rumenijo in odpadajo; omet odpada v kosih; črvivo sadje samo odpada ● zastar. ta gora strmo odpada proti severu pada; publ. kar četrtina vojnih žrtev odpada na to deželo je v tej deželi odpadajóč -a -e: odpadajoče listje ♪
  14.      odpádek  -dka m (ȃ) 1. nav. mn. kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno: odmetavati, pospravljati odpadke; spreminjati organske odpadke v kompost / koš za odpadke 2. kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen: izkoriščati odpadke; odpadki pri predelavi sadja / klavni, žagarski odpadki / lupiti krompir tako, da gre malo v odpadek ♦ teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva // ed. slabi, nekvalitetni izdelki: zmanjšati odpadek 3. nav. mn., redko iztrebek: kuriti s posušenimi odpadki; ptičji odpadki ♪
  15.      odpáden  -dna -o prid. (ā) 1. ki se zaradi izrabljenosti ali neuporabnosti za prvotni namen odstrani, izloči: odpadni les, papir; odpadni gradbeni material; odpadni produkti pri proizvodnji; kupovati odpadne surovine; ogrevanje z odpadno vodo termoelektrarn / odpadna voda voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi ♦ strojn. odpadna para para, ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; odpadno olje olje, ki je za prvotni namen že izrabljeno 2. nanašajoč se na odpad: odpadni čas za listje / odpadni fanatizem odpadniški ♪
  16.      odpádnik  -a m (ȃ) kdor preneha biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: postati odpadnik; družiti se z odpadniki in izdajalci / narodni, verski odpadnik ♪
  17.      odpádniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odpadnike: odpadniško dejanje / odpadniške skupine / odpadniški fanatizem ♪
  18.      odpádništvo  -a s (ȃ) odpadniško dejanje: obsojati odpadništvo; narodno odpadništvo; odpadništvo od vere ♪
  19.      odpahníti  in odpáhniti -em, tudi odpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj lahko odpre: odpahniti naoknice, vrata / veter je odpahnil okno sunkovito odprl / odpahniti zapah 2. knjiž. odriniti, odsuniti: jezno ga je odpahnila; odpahnil ga je od vrat in pobegnil odpáhnjen -a -o: okna z odpahnjenimi naoknicami ♪
  20.      odpahováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj lahko odpre: stokala je, ko je odpahovala vežna vrata ♪
  21.      odpárati  -am dov. (ȃ) s paranjem odstraniti: krzneni ovratnik na plašču je vsako pomlad odparala; odparati žep / odparati spodnji rob obleke odrobiti ♪
  22.      odpásati  -pášem dov. (ȃ) odstraniti komu pas: odpasala ga je in mu slekla plašč; da bi bolj sproščeno hodili, so se odpasali // narediti, da kaj preneha biti nameščeno okrog pasu: odpasati jermen; odpasati si pas / odpasati si meč, oselnik; odpasati si predpasnik ♪
  23.      odpásti  -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / redko lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše ∙ ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav 2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna 3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več ♦ lingv. polglasnik je na tem mestu odpadel // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil / publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil 5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče / kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren odpádel -dla -o: odpadlo listje ♪
  24.      odpečátiti  -im dov. (á ȃ) narediti, da kaj preneha biti zapečateno: odpečatiti oporoko, pismo; pren., ekspr. hudo trpljenje mu je odpečatilo ustnice ♪
  25.      odpeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje se oddaljiti: konja sta odpeketala po gladki cesti / zajezdil je konja in odpeketal / ekspr. jutri odpeketa v tujino odide, odpotuje ♪

   29.801 29.826 29.851 29.876 29.901 29.926 29.951 29.976 30.001 30.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA