Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (29.826-29.850)


  1.      odkoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. oditi s širokimi, lenobnimi koraki: ded je vstal in počasi odkoračil na cesto / tiger je dostojanstveno odkoračil v gozd // star. oditi: urno se je obrnil in odkoračil iz sobe ♪
  2.      odkorákati  -am dov. (ȃ) 1. korakajoč oditi: odkorakati izpred kasarne; postavili so se v vrsto in odkorakali proti vasi 2. ekspr. oditi: slovesno je odkorakal iz dvorane / veselo je odkorakal v mesto ♪
  3.      odkotalíti  -ím dov., odkotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti z določenega mesta: odkotaliti kolo; sodi so se odkotalili po bregu odkotalíti se slabš. s težavo, nerodno oditi: počasi se je odkotalila skozi vrata ♪
  4.      odkováti  -kújem dov., odkovál (á ú) narediti, povzročiti, da ni več vkovan: odkovati jetnika ♪
  5.      odkrásti se  -krádem se dov., stil. odkràl se odkrála se (á ȃ) nav. ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: po prstih se odkrasti iz hiše; odkradel se je mimo njega / čoln se je odkradel od brega tiho odplaval // naskrivaj, neopazno oditi: nekateri so se že odkradli domov ♪
  6.      odkréhati  -am dov. (ẹ̄) ekspr. krehajoč oditi: obrnil se je in odkrehal v hrib odkréhati se slabš. odkašljati se: odkrehal se je in začel govoriti ♪
  7.      odkrevljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: naslanjajoč se na palico, je odkrevljala proti hiši // težko, nerodno oditi: starec je godrnjaje odkrevljal v kuhinjo ♪
  8.      odkrevsáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, težko oditi: odkrevsal je na dvorišče // slabš. oditi: urno je odkrevsala v hišo ♪
  9.      odkrhávati  -am nedov. (ȃ) odlamljati, odtrgavati kaj krhkega, lomljivega: odkrhavati mavčne okraske; skale so se pod stopinjami odkrhavale odkrhávati se nar. primorsko odhrkavati se: kar naprej se je odkrhaval ♪
  10.      odkriválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj odkriva, odkrije: taka je usoda velikih iznajditeljev in odkrivalcev / odkrivalec naših Alp / ekspr. odkrivalec socialnih krivic 2. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: odkrivalec sevanja ♦ psih. odkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  11.      odkrívanje  -a s (í) glagolnik od odkrivati: odkrivanje strehe / odkrivanje jam; aparati za odkrivanje obolenj / odkrivanje ponarejevalcev / spregovoril je ob odkrivanju spominske plošče ♪
  12.      odkriváteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odkrivalce ali odkrivanje: odkrivateljski pomen planinstva / odkrivateljski nagibi ♪
  13.      odkrívati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati z odprtega dela predmet, nameščen nanj: odkrival je lonce in gledal, kaj se kuha; odkrivati vodnjak / odkrivati pokrov // odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkrivati gredo; odkrivati tla // s strehe odstranjevati kritino: začeti odkrivati streho 2. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: z roko je zakrival in odkrival črke / luščil je omet in počasi odkrival fresko 3. z raziskovanjem, preučevanjem delati znano kaj neznanega: odkrivati nove elemente, zvezde; pri izkopavanju so odkrivali okostja izumrlih živali / odkrivati nove metode // delati znano kaj prikritega, skrivnega: pravočasno odkrivati bolezni; odkrivati mlade talente // delati znano sploh: odkrivati preteklost dežele / odkrivati svojim rojakom bogastvo ruske književnosti 4. delati, da kaj izve kdo drug: ne odkriva rad svojih misli, načrtov 5. ugotavljati, da kje kaj je: v mestu je odkrival eno znamenitost za drugo; z mikroskopom odkrivati bakterije v hrani odkrívati se 1. dajati pokrivalo z glave: zaradi vročine so se dekleta odkrivala / odkrivati se znancem jih z odstranitvijo klobuka z glave pozdravljati 2. ekspr. postajati viden, kazati se: na drugi strani hriba so se nam odkrivale prijazne vasi; pred našimi očmi so se začeli odkrivati vrhovi gor ● ekspr. prej so sleparja hoteli ubiti, zdaj se mu pa odkrivajo izkazujejo mu čast, spoštovanje odkrivajóč -a -e: odkrivajoč prave vzroke, se je čudil ♪
  14.      odkrížati se  -am se dov. (ȋ) znebiti se, otresti se: hitro, težko se ga je odkrižala / odkrižati se dolžnosti, skrbi za koga / ni se mogel odkrižati ljubosumnosti, misli nanjo odkrížati knjiž., redko oprostiti, rešiti: odkrižati koga dajatev ♪
  15.      odkúkati  -am dov. (ū ȗ) prenehati kukati, peti: kukavice so odkukale / ura s kukavico je odkukala ♪
  16.      odkupnína  -e ž (ȋ) 1. kar se plača za rešitev, osvoboditev koga: plačati odkupnino za ujetnika // nekdaj kar se plača za prenehanje položaja sužnja, tlačana: tlačani niso zmogli odkupnine; zahtevati visoko odkupnino 2. plačilo za odkupljeno stvar, pridobljeno dobrino: plačevati odkupnino za zemljo / ekspr. žrtve so odkupnina za svobodo ♦ ptt znesek, ki ga plača naslovnik pošti ob prevzemu odkupne pošiljke ♪
  17.      odkupoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj odkupuje: zadruga je osnovni odkupovalec kmetijskih pridelkov / delovno mesto odkupovalca živine ♪
  18.      odkupoválnica  -e ž (ȃ) prostor, obrat za odkupovanje: kmetijska zadruga s svojimi dvajsetimi odkupovalnicami ♪
  19.      odkupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od odkupovati: odkupovanje žita / odkupovanje sužnjev ♪
  20.      odkupováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s plačilom prihajati do česa, kar je bilo prej last drugega: odkupovati razstavljene slike // poklicno se ukvarjati s kupovanjem blaga, stvari od pridelovalcev, rejcev, prinašalcev: odkupovati borovnice, star papir, živino; zadruga odkupuje kmetijske pridelke 2. s plačilom reševati, osvobajati: odkupovati ugrabljene osebe // nekdaj s plačilom dosegati prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupovati sužnje; tlačani so se začeli odkupovati ♪
  21.      odlagálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odlaganje: odlagalno mesto / odlagalna miza, naprava ♪
  22.      odlagalíšče  -a s (í) prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega: odvoz odpadkov, starega železa na odlagališče; javno odlagališče; odlagališče (za) smeti / ekspr. tudi morje je odlagališče za odpadke / odlagališče premoga, rude; pren., publ. jezik je odlagališče mnogih ostankov preteklosti ♪
  23.      odláganje  -a s (ȃ) glagolnik od odlagati: odlaganje orodja po končanem delu / odlaganje blaga, materiala / rodovitno prst je ustvaril Nil z naplavljanjem in odlaganjem / odlaganje rešitve / storiti brez odlaganja hitro, takoj ♪
  24.      odlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: delavci so odlagali orodje in se preoblačili / vstopil je, ko je odlagal nahrbtnik / počasi je odlagal plašč slačil / ekspr. gozdovi odlagajo pisano obleko 2. delati, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je pred hišo in začel odlagati; odlagati naročeno blago // delati, da kaj delno pride z vozila, živali: tovor so pred velikimi klanci odlagali; odlagati in dolagati 3. delati, da kaj pride z določenega mesta drugam: sproti odlagati izdelke; naprava, ki odlaga bale // z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odlagati pesek za posipanje na določena mesta ob cesti; tukaj ni dovoljeno odlagati smeti / voda odlaga na breg pesek in prod nanaša 4. s svojim delovanjem prenehavati premikati, nositi dalje: voda odlaga najprej debelejše kamenje in nato še pesek 5. prenehavati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: odlagati funkcije; glede na svoje zdravstveno stanje odlaga odborniško mesto 6. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlagati obisk, poroko; odlagati študij, knjiž. s študijem 7. v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica odlaga jajčeca poleg nakopičene hrane; želve odlagajo jajca v pesek na obali / odlagati ikre odlagáje: odlagaje plašč, je brundala popevko ♪
  25.      odlahníti  in odláhniti -em, in odláhniti -em dov. (ȋ á; á ā) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: bolniku je odlahnilo / ko jo zagleda, mu vidno odlahne ♪

   29.701 29.726 29.751 29.776 29.801 29.826 29.851 29.876 29.901 29.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA