Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (29.551-29.575)



  1.      obvohávati  -am nedov. () vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je obvohaval / ekspr. obvohavali so drug drugega, saj si niso zaupali
  2.      obvóznica  -e ž (ọ̑) obvozna cesta: v načrtu je več novih obvoznic
  3.      obzánkati  -am dov. () obrt. obšiti z zankastim šivom: obzankati gumbnico, rob obzánkan -a -o: ročno obzankane gumbnice
  4.      obzáriti  -im tudi obzaríti -ím dov., obzáril (ā ; í) knjiž. obsijati: sonce je obzarilo vrhove gor / nasmeh ji je obzaril obraz
  5.      obzídati  tudi obzidáti -am dov. (í á í) 1. postaviti, narediti zid okrog česa: obzidati parcelo, zemljišče 2. obložiti z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidati jamo, peč, vodnjak ◊ grad. postaviti, narediti ob obstoječem zidu drug, navadno tanjši zid obzídan -a -o: obzidan prostor; peč še ni obzidana; obzidano mesto
  6.      obzidáva  -e ž () glagolnik od obzidati: obzidava zemljišča / obzidava peči
  7.      obzidávati  -am nedov. () 1. postavljati, delati zid okrog česa: zemljišče zdaj obzidavajo 2. oblagati z gradbenim materialom, navadno na notranji strani: obzidavati jamo, jašek
  8.      obzijáti  -ám dov.) slabš. ogledati si: vse izložbe je obzijal; dobro si jo je obzijala
  9.      obznána  tudi óbznana -e ž (; ọ̑) zgod. vladna uredba iz leta 1920, ki prepoveduje delovanje Komunistične partije Jugoslavije: režimi predvojne Jugoslavije so se ohranjali z obznano in terorjem
  10.      obzórnica  -e ž (ọ̑) črta, ki omejuje obzorje: obzornica se mu je zdela vedno svetlejša / ladja izginja za obzornico za obzorjem
  11.      obzvánjati  -am nedov. (ā) star. z zvonjenjem naznanjati: obzvanjati neurje / mrliča so dolgo obzvanjali so mu zvonili
  12.      obžágati  -am dov. () 1. z žaganjem odstraniti: obžagati veje 2. z žaganjem obdelati: obžagati desko, hlod / obžagati dno obžágan -a -o: obžagano deblo
  13.      obžalovánje  -a s () 1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: ni skrival svojega obžalovanja; globoko, iskreno obžalovanje; ekspr. grenko obžalovanje / čutiti, imeti, izražati obžalovanje 2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: predajati se obžalovanju; obžalovanja vreden dogodek, spor / ekspr. to je človek, vreden vsega obžalovanja pomilovanjaekspr. živi v obžalovanja vrednih razmerah zelo slabih 3. publ. nezadovoljstvo, nejevolja: vsi navzoči so izrazili obžalovanje zaradi tega sklepa / poročilo o obnovitvi jedrskih poskusov je treba sprejeti z obžalovanjem
  14.      obžalováti  -újem nedov.) 1. čutiti, izražati obžalovanje: obžalovati dejanje, krivdo, žalitev / ekspr. ta svoj korak bo še bridko obžaloval 2. čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost zaradi česa: zelo je obžaloval njeno izgubo; dolgo so obžalovali očetovo smrt; ekspr. iz dna srca obžalovati / ekspr. vsi so ga obžalovali zaradi nesreče, ki ga je zadela pomilovali, sočustvovali z njim 3. knjiž., v medmetni rabi izraža vljudnost pri odgovoru: obžalujem, ne morem ti pomagati; ali smem prisesti? Obžalujem, je rezervirano 4. star. tožiti, tarnati: večkrat je obžaloval, da ga otroci ne ubogajo / vsi obžalujejo njegovo dejanje se jezijo, izražajo nezadovoljstvostar. niso obžalovali nobenih žrtev za lepšo prihodnost ni jim bilo žal obžalováje stil. obžalujé: obžalovaje je povedal žalostno vest obžalujóč -a -e: obžalujoč, da se nista sporazumela, je odšel; obžalujoč pogled obžalován -a -o: bil je od vseh obžalovan
  15.      obžaríti  -ím tudi obžáriti -im dov., obžáril ( í; ā ) obdati z močno svetlobo: pokrajino je obžaril sončni sij; zarja je obžarila vrhove gor // ekspr. osvetliti, obsvetliti: luč je obžarila obraze ● ekspr. nasmeh ji je obžaril obraz naredil bolj veselega, lepšega obžárjen -a -o in obžarjèn -êna -o: obžarjen obraz; od sonca obžarjene hiše
  16.      obžárjati  -am nedov. (á) obdajati z močno svetlobo: sonce obžarja hiše; večerna zarja obžarja vrhove / ekspr. slabotne luči obžarjajo okna vaških hiš osvetljujejo
  17.      obžgáti  -žgèm dov., obžgál (á ) 1. z ognjem povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: pri odstranjevanju barve je obžgal tudi okvir / plameni so obžgali tudi sosednjo hišo / ekspr. koprive so ga vsega obžgale opekleknjiž., ekspr. obraz ji je obžgala rdečica zelo je zardela 2. z žganjem napraviti odpornejše, trdnejše: obžgati drogove; smrekove ali hrastove kadi znotraj obžgejo obžgán -a -o: obžgane stene
  18.      obžígati  -am nedov. ( ) 1. z ognjem povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: obžiga drevesa, da bi se posušila / plamen je začel obžigati gospodarsko poslopje 2. z žganjem delati odpornejše, trdnejše: obžigati lesene posode 3. knjiž. prižigati od vseh strani: z vžigalico je obžigal natlačeno čedro
  19.      obžírati  -am nedov. ( ) 1. obgrizovati, obglodavati: koze najraje obžirajo grmovje; gosenice obžirajo liste 2. slabš. grobo oštevati: nima miru pred njo, kar naprej ga obžira 3. nar. dolenjsko krošnjariti: po cele dneve je obžiral po vaseh
  20.      ocaríniti  -im dov. ( ) pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino: ocariniti na meji ocarínjen -a -o: ocarinjeni predmeti
  21.      ocarínjenje  -a s () glagolnik od ocariniti: ocarinjenje blaga; taksa za ocarinjenje
  22.      oceán  -a m () 1. široko, odprto morje, ki pokriva večino zemeljskega površja: odpluli so na ocean; pluti po oceanu; globina, usedline oceana; pren., knjiž. ocean življenja // navadno s prilastkom del tega morja: umiranje oceanov / Atlantski, Indijski, Tihi ocean ∙ ekspr. dolgo si je služil kruh onstran oceana v Ameriki 2. knjiž., ekspr., s prilastkom velika količina, množina: ocean hiš, ljudi; popil je cel ocean vina / ocean trpljenja ◊ meteor. zračni ocean ozračje
  23.      oceanográf  -a m () strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov
  24.      oceanografíja  -e ž () veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija
  25.      oceanográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na oceanografijo: oceanografski inštitut; oceanografska postaja / oceanografske globinske meritve; oceanografska raziskovanja

   29.426 29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA