Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (2.951-2.975)



  1.      bárvenost  -i ž () 1. lastnost barvnega; barvnost: medla barvenost cvetov / barvenost govorice 2. redko barvitost: vabeča barvenost velemesta
  2.      bárvica  -e ž () nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic; tempera barvice; čopič za barvice ♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
  3.      barvílen  -lna -o prid. () ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria
  4.      barvílnica  -e ž () izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarnabot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae
  5.      barvílnik  -a m () redko posoda za barvilo
  6.      barvílo  -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice
  7.      barvína  -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami
  8.      barvít  -a -o prid., barvítejši () 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
  9.      barvítost  -i ž () lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost
  10.      barvljív  -a -o prid. ( í) ki se da barvati: lahko barvljiva snov
  11.      bárvnica  -e ž () tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
  12.      bárvnik  -a m () šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
  13.      barvnokóžec  -žca m (ọ̑) človek barvne kože: belci in barvnokožci
  14.      barvnopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je barvne polti: barvnopolti narodi
  15.      bárvnost  -i ž () 1. lastnost barvnega: neizrazita barvnost fasad / barvnost glasu 2. sposobnost za sprejemanje barve: precejšnja barvnost volne
  16.      barvomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv; kolorimeter
  17.      barvoslóvje  -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja
  18.      barvotísk  -a m () žarg., tisk. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku // tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
  19.      baržún  -a m () knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega baržuna; mah je mehek kakor baržun / oblečena je v svilo in baržun
  20.      baržúnast  -a -o prid. () knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli // ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči baržúnasto prisl.: baržunasto črn
  21.      baržúnov  -a -o () pridevnik od baržun: baržunov lesk
  22.      bás  -a m () 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
  23.      basáč  -a m (á) nekdaj kdor nabija topove: basač tretjega topa
  24.      basálnik  -a [n] m () nekdaj palica za nabijanje pušk ali topov
  25.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala

   2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA