Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (28.626-28.650)


  1.      nivelizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira nivelizíran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije ♪
  2.      nivelmán  -a m (ȃ) geod. določanje višinskih razlik med točkami zemeljskega površja ♪
  3.      nízanje  -a s (ȋ) glagolnik od nizati: nizanje biserov na vrvico / nizanje dejstev, podatkov ♪
  4.      nízati  -am nedov. (ȋ) 1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico: nizati bisere, jagode / nizati v venec / nizati na vrvico, žico 2. knjiž. delati, da je, prihaja kaj drugo za drugim: režiser je z občutkom nizal prizore / nizati besede v stavke; pren. nizati uspeh za uspehom; nizati zmage 3. publ. navajati, pripovedovati: nizati podatke v časovnem zaporedju; nizati popotne vtise / skozi otroško duševnost niza vrsto pretresljivih usod prikazuje ● ekspr. govorniki so nizali svoje razprave na predsednikovo poročilo naslanjali, opirali nízati se knjiž. vrstiti se, razprostirati se: okoli ravnine se nizajo gore / hiše se nizajo na obeh straneh ceste / ljudje so se nizali v dolgih vrstah // vrstiti se, slediti si: sestanki so se nizali večer za večerom / minute so se nizale druga k drugi ♪
  5.      nizkonapétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nizko napetost: nizkonapetostno električno omrežje / nizkonapetostni izolator, kabel ♪
  6.      nizkôta  -e ž (ó) star. nizkotnost, nizkost: razkril je njegovo nizkoto / dovoljevali so mu brezumnosti in nizkoto ♪
  7.      nizkotláčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno nizkih tlakov: nizkotlačna para / nizkotlačni parni kotel; nizkotlačna centralna kurjava ♪
  8.      nizkôtnica  -e ž (ȏ) ženska oblika od nizkotnež: kako ga je prevarala ta nizkotnica ♪
  9.      nizozémščina  -e ž (ẹ̑) nizozemski jezik: učiti se nizozemščino ♪
  10.      nižáj  -a m (ȃ) muz. znak za znižanje tona za pol tona: napisati nižaj; nižaj in višaj ♪
  11.      nížanje  -a s (ȋ) glagolnik od nižati: nižanje vodne gladine / nižanje cen; nižanje pritiska / nižanje glasu ♪
  12.      nížati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj nižje: nižati kup / temen strop sobo niža; gladina jezera se niža / cesta se neopazno niža spušča 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: nižati naklado revije; temperatura in pritisk se nižata / nižati cene ♦ muz. nižati intonacijo peti ali igrati na nižji tonski višini od predpisane; nižati ton za pol tona 3. ekspr. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: ročico pri stroju je nižal in vzdigoval ● sonce se že niža zahaja; knjiž. večer se je nižal večerilo se je ♪
  13.      nižáva  -e ž (ȃ) nižina: rodovitna nižava / mestni šum se je slišal iz nižave / iz nižav se je povzpel na ugleden položaj / temne nižave življenja ♪
  14.      nižávje  -a s (ȃ) obsežnejše področje nizkega, razmeroma ravnega sveta: nižavje so naplavile reke / Vzhodnoevropsko nižavje ♪
  15.      nižávski  -a -o prid. (ȃ) nižinski: nižavske vode / nižavski svet ♪
  16.      nižína  -e ž (í) 1. nizek, razmeroma raven svet: v vzhodni Evropi prevladujejo nižine; rodovitna nižina / Panonska nižina 2. prostor, ki je nižje od česa: spustiti se v nižino; pren. duh se je dvignil iz nižin 3. lastnost, značilnost nizkega: nižina glasu 4. nav. mn., ekspr. socialno najšibkejši, najrevnejši družbeni sloj: iz nižin se je povzpel na višje mesto ● ekspr. v romanu so prikazane nižine življenja moralna propalost, pokvarjenost ♪
  17.      nižješólka  -e ž (ọ̑) nekdaj učenka nižjih razredov osemletne gimnazije: nižješolke in nižješolci ♪
  18.      njánja  -e ž (ȃ) v ruskem okolju varuška, pestunja: njanja poje otroku uspavanko ♪
  19.      njíva  -e ž (í) del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: gnojiti, orati, posejati njivo; delati na njivi; ilovnata, obdelana, rodovitna njiva; krompirjeva njiva na kateri raste krompir; njiva pšenice, s pšenico; njive in travniki / ekspr. potegnil je veter in njiva je zašumela; pren., ekspr. na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke ∙ vznes. božja njiva pokopališče; ekspr. to ni zraslo na njegovi njivi tega ni sam dognal; to ni njegov domislek ♪
  20.      njívica  -e ž (í) manjšalnica od njiva: ima hišo in njivico / njivica je bila hitro požeta ♪
  21.      njórka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. pingvinom podobne ptice Severnega morja, Alcidae ♪
  22.      njuhálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor njuha (tobak): bil je strasten njuhalec ♪
  23.      njuhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za njuhanje: njuhalni pribor / njuhalni tobak ♪
  24.      njúhanec  -nca m (ȗ) tobak za njuhanje: vzel je ščepec njuhanca ♪
  25.      njúhanje  -a s (ȗ) glagolnik od njuhati: gornjo ustnico ima porjavelo od njuhanja / tobak za njuhanje / pasje njuhanje ♪

   28.501 28.526 28.551 28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA