Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (28.201-28.225)



  1.      nèšólan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam
  2.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica
  3.      neštétokrat  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: to zgodbo smo že neštetokrat slišali
  4.      neštevílnokrat  prisl. () knjiž., redko neštetokrat, neskončnokrat: to pot sem prehodil že neštevilnokrat
  5.      nèštudíran  -a -o prid. (-) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje
  6.      nètákten  -tna -o prid. (-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega
  7.      nètáktnost  -i ž (-ā) lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti
  8.      nètalentíran  -a -o prid. (-) ki ni talentiran: netalentiran umetnik / ekspr. netalentirana kritika
  9.      nètaljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne tali: netaljive snovi ♦ teh. netaljiva elektroda
  10.      nètežáven  -vna -o prid. (-ā) ki ni težaven: netežavna učna snov / ekspr. tekma je bila bolj težavna kot netežavna
  11.      netílka  -e [lk in k] ž () 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija
  12.      nètlakován  -a -o prid. (-á) ki ni tlakovan: hodili so po netlakovani cesti; peščeno, netlakovano dvorišče
  13.      nètoleránten  -tna -o prid. (-) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti
  14.      nètolerántnost  -i ž (-) lastnost netolerantnega človeka: v njem ni bilo netolerantnosti / netolerantnost stališč
  15.      nètováriški  -a -o prid. (-) ki ni tovariški: fant je precej netovariški / netovariški odnosi / netovariško dejanje, vedenje nètováriško prisl.: zelo netovariško je ravnal
  16.      nètovárištvo  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od tovarištva: spoznal je netovarištvo svoje okolice / očitali so mu netovarištvo
  17.      nètradicionálen  -lna -o prid. (-) ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno
  18.      nètreníran  -a -o prid. (-) ki ni treniran: za netreniranega atleta je vaja precej naporna; težko smo se vzpenjali, ker smo bili netrenirani
  19.      nètrzájen  -jna -o prid. (-) voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu
  20.      nètváren  -rna -o prid. (-ā) knjiž. nematerialen, negmoten: tvarni in netvarni svet; netvarne dobrine; netvarna škoda / tvarna in netvarna kultura duhovna kultura
  21.      nèubogljívka  -e ž (-) ženska oblika od neubogljivec: neubogljivke so se mu smejale
  22.      nèubrán  -a -o prid. (-á) ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran nèubráno prisl.: neubrano peti
  23.      nèubranljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati
  24.      nèubránost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost
  25.      neučákan  -a -o prid. () navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi neučákano prisl.: neučakano poslušati; neučakano se prestopati

   28.076 28.101 28.126 28.151 28.176 28.201 28.226 28.251 28.276 28.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA