Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (27.976-28.000)



  1.      nèrazdélen  -lna -o prid. (-ẹ̄) knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne ♦ jur. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost nèrazdélno prisl.: biti nerazdelno odgovoren
  2.      nèrazdeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razdeljen: polje je bilo od daleč videti nerazdeljeno / nerazdeljen dobiček
  3.      nèrazdeljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme razdeliti: nerazdeljivo posestvo / to delo je zahtevno in nerazdeljivo
  4.      nèrazdeljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazdeljivega: nerazdeljivost ozemlja, posestva
  5.      nèrazdélnost  -i ž (-ẹ̄) knjiž. nerazdeljivost: nerazdelnost zemljišča
  6.      nèrazdrobljív  -a -o prid. (- -í) nezdrobljiv: zdelo se je, da je skala nerazdrobljiva / ekspr. ljudstvo je ječalo v nerazdrobljivih okovih
  7.      nèrazdrúžen  -žna -o prid. (-ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra nèrazdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani
  8.      nèrazdružljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra nèrazdružljívo prisl.: biti nerazdružljivo povezan s čim
  9.      nèrazdružljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazdružljivega: zagovarjati nerazdružljivost zakonske zveze / ekspr. nerazdružljivost prijateljev
  10.      nèrazdrúžnost  -i ž (-ú) ekspr. lastnost, značilnost nerazdružnega: nerazdružnost zveze / njuna nerazdružnost jih je vznemirjala
  11.      nèrazdvójen  -jna -o prid. (-ọ̄) publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza nèrazdvójno prisl.: nerazdvojno povezan s čim
  12.      nèrazgíban  -a -o prid. (-í) ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita
  13.      nèrazgíbanost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerazgibanega človeka: zaradi duševne nerazgibanosti ljudi se ideja ni uresničila; politična nerazgibanost družbe / nerazgibanost dramskega dejanja
  14.      nèrazglédan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan
  15.      nèrazglédanost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nerazgledanega človeka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala; politična nerazgledanost; nerazgledanost v glasbi, umetnosti
  16.      nèrazgonéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) zastar. skrivnosten, nenavaden: njegovo nerazgonetno življenje / nerazgonetne uganke nerešljive, nerazrešljive
  17.      nèraziskán  -a -o prid. (-á) ki ni raziskan: neraziskane podzemeljske jame; to področje je še neraziskano / neraziskana vprašanja / neraziskane skrivnosti nepojasnjene
  18.      nèrazjásnjen  -a -o prid. (-) ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / redko nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni
  19.      nèrazjásnjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerazjasnjenega: nerazjasnjenost vprašanja je privedla do nesporazuma / redko nerazjasnjenost pojmov nedoločenost, neopredeljenost
  20.      nèrazjasnjív  -a -o prid. (- -í) knjiž., redko nepojasnljiv: nerazjasnjivi dogodki
  21.      nèrazjasnljív  -a -o prid. (- -í) nepojasnljiv: nerazjasnljiv dogodek
  22.      nèrazkrít  -a -o prid. (-) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost
  23.      nèrazkrojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razkrojen: nerazkrojene snovi
  24.      nèrazkrojljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da razkrojiti: prepovedati uporabo nerazkrojljivih detergentov / knjiž. po analizi velike umetnine ostane pogosto še kak nerazkrojljiv element ki se ne da razčleniti
  25.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega

   27.851 27.876 27.901 27.926 27.951 27.976 28.001 28.026 28.051 28.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA