Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (27.501-27.525) 
- nematód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov ♪
- nemcístika -e ž (í) veda o nemškem jeziku in književnosti ♪
- nemčeváti -újem nedov. (á ȗ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše ♪
- nemčúrka -e ž (ú) ženska oblika od nemčur ♪
- nèmerodájen -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
- nèméšan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo ♪
- némeza -e ž (ẹ̑) knjiž. pravična usoda, pravična kazen, maščevanje: verjeti v nemezo ♪
- nèmikáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle ♪
- nemiríka -e ž (í) obrt. nemirka: navadno nihalo je nadomestil z nemiriko ♪
- nemírka -e ž (ȋ) obrt. nihajoče kolesce v uri: pognati nemirko / ura na nemirko ♪
- nemírnica -e ž (ȋ) ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama ♪
- némka -e ž (ẹ̑) redko nema ženska: nemke so se sporazumevale z znaki ♪
- nèmorála -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od morale: javna nemorala / to je izraz poslovne nemorale / preganjati nemoralo; zavajati v nemoralo ♪
- nèmorálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek nèmorálno prisl.: nemoralno ravnati, živeti ♪
- nèmorálnež -a m (ȅ-ȃ) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar ♪
- nèmorálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nemoralnega: očitati komu nemoralnost / nemoralnost takega ravnanja / zagrešil je več nemoralnosti nemoralnih dejanj / zaiti v nemoralnost ♪
- nemôta -e ž (ó) knjiž. mir, tišina: v veži ga je pozdravila nemota // nemost: gluhota in nemota ♪
- nèmotivíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni ♪
- nèmožàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati ♪
- nèmožátost -i ž (ȅ-á) nav. ekspr. lastnost nemožatega človeka: zavedal se je svoje nemožatosti / očitali so mu nemožatost ♪
- némščina -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
- némškonacionálen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije ♪
- nemškováti -újem nedov. (á ȗ) star. nemčevati, nemčiti: ko je prišel z Dunaja, je rad nemškoval / otroci so morali v šoli nemškovati govoriti nemško nemškujóč -a -e: nemškujoči ljudje ♪
- nemškúta -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren) ♪
- nemškútar -ja m (ȗ) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar ♪
27.376 27.401 27.426 27.451 27.476 27.501 27.526 27.551 27.576 27.601