Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (27.076-27.100)



  1.      nazôvi...  predpona v sestavljenkah (ō) zastar. tako imenovani, laži ...: nazovikritik, nazoviznanstven
  2.      nazúnaj  in na zúnaj prisl. (ú) izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi nazunaj sta si zelo podobna; že nazunaj kaže hiša revščino / nazunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje navidez
  3.      nazváti  -zôvem dov., nazvál (á ó) knjiž. nasloviti, nagovoriti: nazval ga je tovariš / nazvati koga po imenu, z imenom poklicati
  4.      nazvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) knjiž. navzven: telo se boči nazven
  5.      nažágati  -am dov. () 1. z žaganjem priti do določene količine česa: nažagal je drva za zimo 2. z žaganjem načeti: nažagati desko, vejo nažágan -a -o: nažagana bruna; nažagana drva
  6.      nažéhtati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali
  7.      nažéti  -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á) z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce
  8.      nažgáti  -žgèm dov., nažgál (á ) 1. prižgati: nažgati cigareto; nažgali so sveče / nažgati pisane lampijone 2. nar. severovzhodno s kuhanjem priti do določene količine česa, navadno žganja: popili so vse žganje, ki so ga nažgali doma 3. ekspr. natepsti, pretepsti: bal se je, da ga oče ne bi nažgal; nažgati koga s palico / pog. nažgati sovražnika premagati
  9.      nažícati  -am dov. () žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: nažicati cigarete pri prijatelju / nažicati soseda za kruh
  10.      nažíganje  -a s () glagolnik od nažigati: nažiganje cigarete
  11.      nažígati  -am nedov. ( ) 1. prižigati: nažigati sveče; možje so si nažigali pipe / nažigati les, trske 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga je nažigal s palico; nažigati žival z bičem / pog. nažigati po sovražniku streljati
  12.      nažírati  -am nedov. ( ) ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: stebre že nažira rja; pren. neustrezne delovne razmere so ji nažirale zdravje
  13.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je
  14.      nažlampáti se  -ám se dov.) ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal // nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina
  15.      nažlébiti  -im tudi nažlebíti -ím dov., nažlébil (ẹ̄ ẹ̑; í) nekoliko izžlebiti: nažlebiti okvir nažlébljen -a -o tudi nažlebljèn -êna -o: nažlebljen podstavek
  16.      nažókati  -am dov. (ọ́ ọ̄) ekspr. napolniti, natlačiti: nažokati vrečo; nažokal si je pipo nažókati se slabš. najesti se: nažokati se sliv
  17.      nažréti  -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ) ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo nažréti se 1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli 2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu nažŕt -a -o: kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje
  18.      nažŕtost  -i ž () nizko sitost, prenasičenost: ves zavaljen je in brez sape od same nažrtosti
  19.      nažulíti  in nažúliti -im dov. ( ú) nekoliko ožuliti: čevelj ga je nažulil
  20.      nažvížgati  -am dov. (í) ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je pošteno nažvižgal
  21.      nèadekváten  -tna -o prid. (-) neustrezen, neenakovreden, ne ujemajoč se: neadekvaten izraz / neadekvatne metode
  22.      nèagráren  -rna -o prid. (-) ki ni agraren: neagrarni proizvodi; neagrarna dežela / neagrarno prebivalstvo
  23.      nèakadémski  -a -o prid. (-ẹ̄) ki ni akademski: neakademski poklici; neakademska izobrazba / knjiž. neakademska polemika
  24.      nèaktíven  -vna -o prid. (-) ki mu manjka aktivnosti, dejavnosti: neaktiven član skupnosti; odbor je preveč neaktiven ◊ ekon. neaktivni denar denar, ki začasno ni v prometu; kem. neaktivni plin inertni plin
  25.      nèaktívnost  -i ž (-) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti

   26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA