Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (27.026-27.050)


  1.      navzlíc  predl. (ȋ) knjiž., z dajalnikom kljub: navzlic vsem razočaranjem je ostal idealist / navzlic temu da je bogata, ni ošabna ♪
  2.      navznák  prisl. (ȃ) star. vznak: pasti navznak / nagniti se navznak nazaj ♪
  3.      navznóter  [tǝr] prisl. (ọ̄) izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi // knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave ♪
  4.      navznótraj  prisl. (ọ́) navznoter: navznotraj upognjena stena ♪
  5.      navzóč  tudi navzòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) ki je v določenem času na določenem mestu: navzoči odborniki so predlog sprejeli; ekspr. bil sem osebno navzoč / v povedni rabi, z oslabljenim pomenom: inšpektor je bil navzoč pri pouku matematike; na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: bili so politično in vojaško navzoči na ozemlju druge države / mikrobi so povsod navzoči ∙ publ. v razpravi je bilo vprašanje socialnega razlikovanja nenehno navzoče veliko so govorili o tem navzóči -a -e sam.: vsi navzoči so glasovali za resolucijo; delovni predsednik je pozdravil navzoče ♪
  6.      navzóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. navzoč: navzočni člani; ob njegovem prihodu je bila navzočna vsa družina; biti navzočen na pogrebu, sestanku / dojemanje predmetov, ki so navzočni ♪
  7.      navzóčnost  -i ž (ọ́) dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem področju / potrditi navzočnost mikrobov ∙ ekspr. vsako leto enkrat jih počasti s svojo navzočnostjo jih obišče, pride k njim ♪
  8.      navzpréd  prisl. (ẹ̑) star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej: navzpred in navzad gibljiva priprava; od zadaj navzpred ♪
  9.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave ♪
  10.      nazabávati se  -am se dov. (ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po zabavi: ob gledanju predstave so se nazabavali ♪
  11.      nazadnják  -a m (á) 1. ekspr. kdor ima nesodobne, zastarele nazore: sosedje ga imajo za nazadnjaka; v teh stvareh je pravi nazadnjak 2. knjiž. desničar, konservativec: klerikalni nazadnjaki ♪
  12.      nazadnjákar  -ja m (ȃ) slabš. nazadnjak: tak nazadnjakar je ♪
  13.      nazadnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nazadnjake: ima nazadnjaške nazore o vzgoji; nazadnjaške ideje; nazadnjaška miselnost / nazadnjaška stranka / boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami ♦ biol. nazadnjaški razvoj razvoj, pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih ♪
  14.      nazadnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. nazadnjaška miselnost: boriti se proti nazadnjaštvu; kulturno, politično nazadnjaštvo / knjiž. liberalizem in nazadnjaštvo desničarstvo, konservativizem ♪
  15.      nazádnje  prisl. (ȃ) 1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš // izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe 2. ekspr. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / v medmetni rabi nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev ● ekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti ♪
  16.      nazadovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nazadovati: nazadovanje kmetijstva / gospodarsko, kulturno nazadovanje / nazadovanje v znanju / številčno nazadovanje prebivalstva ♪
  17.      nazadováti  -újem nedov. (á ȗ) prehajati z višje stopnje na nižjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje ♪
  18.      nazáj  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi ♦ šport. premet nazaj // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla 2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj // pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala 3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti 4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj 5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal ● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; žarg., šol. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje ♪
  19.      nazájšnji  -a -e prid. (ā) knjiž. usmerjen nazaj: nazajšnja hoja ♦ avt. nazajšnje ogledalo vzvratno ogledalo ♪
  20.      nazajtrkováti se  -újem se dov. (á ȗ) najesti se pri zajtrku: ni se še nazajtrkoval ♪
  21.      nazál  -a m (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n ♪
  22.      nazálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. nosen: nazalni glas; nazalni vokali ♪
  23.      nazarénec  -nca m (ẹ̑) 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev 3. um. predstavnik nazarenstva ♪
  24.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  25.      nazarénstvo  -a s (ẹ̑) um. religiozna umetnostna smer v nemškem slikarstvu v začetku 19. stoletja, ki ima za vzor umetnike zgodnje renesanse: epigoni, predstavniki nazarenstva ♪

   26.901 26.926 26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA