Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (26-50)



  1.      abecédarček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
  2.      abecédarica  -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede
  3.      abecédarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
  4.      abecédarstvo  -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
  5.      abecéden  -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam
  6.      abecédnica  -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik
  7.      abecédnik  -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
  8.      abecédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
  9.      ábelstvo  -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
  10.      aberácija  -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
  11.      aberacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
  12.      abesínski  -a -o prid. () etiopski: abesinska kultura
  13.      àbiogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze // teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
  14.      àbiótičen  -čna -o prid. (-ọ́) biol. ki ne daje pogojev za življenje: abiotično okolje
  15.      abisálen  -lna -o prid. () geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
  16.      abituriènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
  17.      abituriêntka  in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient
  18.      abituriêntski  in abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
  19.      ablácija  -e ž (á) 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije // geogr. topljenje ledenika: močna ablacija 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
  20.      ablaktácija  -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
  21.      áblativ  -a m () lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje
  22.      áblativen  -vna -o () pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
  23.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek duševno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  24.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
  25.      abnórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA