Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (25.526-25.550)


  1.      najemnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najemnino: najemninski obrok / najemninski spor ♪
  2.      najémniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najemnike: najemniška hiša, soba; najemniška zemlja / pehotna najemniška oprema; najemniška plača / najemniška vojska / najemniško razmerje ♪
  3.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo ♪
  4.      najemodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
  5.      najemojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor kaj najame; najemnik: najemojemalec je dolžen plačati najemnino do petega v mesecu ♪
  6.      najémščina  -e ž (ẹ̑) star. najemnina: redno plačevati najemščino / od gostilne dobiva visoko najemščino / imeti prostor v najemščini v najemu ♪
  7.      najésti  -jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ́) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jedi: najedli so se in odšli; najesti se kruha, žgancev; zelo, do sitega se najesti / pog.: zasluži toliko, da se lahko vsak dan naje; v tej restavraciji so se skoraj zastonj najedli so malo plačali za hrano 2. ekspr. naveličati se: vsi so se ga že najedli, ker je preveč vsiljiv / najesti se glasbe, vedno istih zgodb ♪
  8.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪
  9.      najétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od najeti: preklicati najetje apartmaja / pogoji za najetje posojila / imeti težave z najetjem voznika ♪
  10.      najézdnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. najezdnik ♪
  11.      najézdnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. žuželke, ki uničujejo ličinke drugih žuželk, Ichneumonidae ♪
  12.      najezíti se  -ím se dov., najézil se (ȋ í) v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati ♪
  13.      najéženost  tudi naježênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost, stanje naježenega: naježenost dlake; naježenost od mraza, strahu / ekspr. njegova naježenost jo je prizadela ♪
  14.      najéžiti  -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti najéžiti se, tudi naježíti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno ♪
  15.      nájga  -e ž (ȃ) nar. vzhodno ostanek vina (v sodu): tudi najgo so že popili; motna najga // ostanek česa tekočega sploh: kuhar ima v kotlu samo še najgo ♪
  16.      nájin  -a -o zaim. (ȃ) 1. izraža svojino dvojice oseb, za katerih eno ima govoreči sebe: najin dom / najini srci 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: najin strah se ni uresničil // izraža razmerje med to dvojico in okolico: najina sreča 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: najin otrok; najini starši / najin prijatelj 4. izraža izhajanje od te dvojice: najin prispevek skupnosti // izraža medsebojnost: najino srečanje 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: kdaj odpelje najin vlak; prim. moj, naš ♪
  17.      nájlon  -a m (ȃ) 1. tekst. poliamidno vlakno ameriškega izvora: proizvodnja najlona // tkanina iz teh vlaken: plašč iz najlona 2. poliamidno vlakno sploh: vrv iz najlona; neskl. pril.: najlon nogavice ♪
  18.      nájlonka  -e ž (ȃ) 1. nav. mn., pog. najlon nogavica: obula si je najlonke; par najlonk 2. žarg., alp. najlonska plezalna vrv: zvil je najlonko in jo spravil v nahrbtnik ♪
  19.      nájlonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na najlon: najlonsko vlakno / najlonska mreža, tkanina / najlonske nogavice ♪
  20.      nàjmanj  tudi nájmanj in nàjmànj tudi nájmànj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȁ; ȃ-ȁ) 1. izraža najmanjšo stopnjo, ant. najbolj: biti najmanj lep; on je bil pri nesreči najmanj poškodovan; govoriti najmanj razločno; za tako vreme je obleka, ki je je najmanj škoda / za sina je najmanj skrbel / ekspr. žaliti nisem hotel nikogar, najmanj pa tebe ∙ ekspr. napade, kadar najmanj pričakuješ nenadoma, nepričakovano 2. izraža najmanjšo količino ali mero, ant. največ: najmanj mikrobov je našel med ledeniki / najmanj zapraviš, če kupuješ dobro blago // izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero: zbralo se jih je najmanj dvesto; izvoz bo dosegel najmanj lansko višino; cene so zrasle za najmanj deset odstotkov / ekspr. najmanj, kar te lahko čaka, je, da boš plačal globo; drži se, kot da je najmanj general; prim. malo, manj ♪
  21.      nàjmanjkrat  tudi nájmanjkrat in nàjmànjkrat tudi nájmànjkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȁ; ȃ-ȁ) izraža najmanj ponovitev: ti med vsemi najmanjkrat prideš domov ♪
  22.      nàjnapréj  tudi nájnapréj prisl. (ȁ-ẹ̄; ȃ-ẹ̄) star. najbolj spredaj: najnaprej so šli otroci ♪
  23.      nàjnapŕvo  tudi nájnapŕvo prisl. (ȁ-ȓ; ȃ-ȓ) star. najprej: najnaprvo naj povem, zakaj sem prišel ♪
  24.      nàjnazádnje  tudi nájnazádnje prisl. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. nazadnje: sem pride pomlad najnazadnje ♪
  25.      najókati  tudi najokáti -am, in najókati tudi najokáti -jóčem dov., najókajte tudi najokájte in najóčite (ọ́ á ọ́) knjiž. z jokanjem povzročiti nastanek česa: po bajki so studence najokale vile najókati se tudi najokáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po jokanju: pustite jo, da se najoka; ni se še najokal za njo ♪

   25.401 25.426 25.451 25.476 25.501 25.526 25.551 25.576 25.601 25.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA