Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (25.451-25.475)


  1.      nagróbnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico ∙ star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor 2. redko roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice ♪
  2.      nagróbnik  -a m (ọ̑) 1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni 2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik ♪
  3.      nagromáditi  -im dov. (á ȃ) zastar. nagrmaditi: reka je nagromadila kup vejevja / na trgu se je nagromadilo mnogo ljudstva ♪
  4.      nagubánčiti  -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: nagubančiti čelo; koža na vratu se mu je nagubančila nagubánčen -a -o: nagubančen obraz ♪
  5.      nagúbanost  -i ž (ū) značilnost nagubanega: nagubanost kože / zmerna nagubanost zaves ♪
  6.      nagúbati  -am dov. (ū) narediti gube: skrbi so mu nagubale obraz / nagubati blago, zavese / pri sedenju se ji obleka naguba zmečka nagúban -a -o: nagubana koža; nagubano čelo; rada nosi nagubana krila ♦ geogr. nagubano gorovje gorovje, katerega oblika in višina sta odvisna od gubanja ♪
  7.      nagúliti se  -im se dov., nagúlila se in nagulíla se (ú) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: zgodovino se je nagulil, ker bo vprašan / naguliti se na pamet / si se že nagulil za izpit naučil, naštudiral ♪
  8.      nahahljáti se  -ám se dov. (á ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hahljanju: nahahljati se v veseli družbi ♪
  9.      nahajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja // publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča ♪
  10.      nahájanje  -a s (ȃ) glagolnik od nahajati: iskanje in nahajanje novih izraznih možnosti / zanikati nahajanje tujcev v mestu ♪
  11.      nahájati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce // večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi nahájati se publ., s prislovnim določilom biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču ♪
  12.      náhija  -e ž (á) v fevdalni Turčiji manjša upravna enota: beograjska nahija ♪
  13.      nahítro  in na hítro prisl. (ȋ) izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko je šla mimo, ga je nahitro pogledala; nahitro pojesti // izraža, da se dejanje zgodi nepričakovano ali v nepričakovano kratkem času: nahitro se odločiti, poročiti; nahitro umreti // nav. ekspr. izraža, da je dejanje zaradi prehitrega delanja, opravljanja manj kvalitetno: nahitro izdelati; nalogo sem samo nahitro pregledal; nahitro pripravljen nastop ♪
  14.      nahítroma  prisl. (ȋ) redko nahitro: nahitroma narejeno delo ♪
  15.      nahladíti se  -ím se dov., nahládil se; nahlajèn (ȋ í) nekoliko se prehladiti: spet se je nahladil in začel kašljati ♪
  16.      nahlastáti se  -ám se dov. (á ȃ) knjiž. 1. nadihati se: komaj se je nahlastal svežega zraka 2. najesti se: merjasec se je nahlastal želoda ♪
  17.      náhod  -óda in -a m (á ọ́, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev ♪
  18.      nahóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) ki ima nahod: nahoden človek; ničesar ne voha, ker je nahoden / ekspr. nahoden nos ♪
  19.      nahodíti se  -hódim se dov., nahójen (ȋ ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči ♪
  20.      nahódnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima (pogosto) nahod: kašljavec in nahodnež ♪
  21.      nahódnost  -i ž (ọ́) stanje nahodnega človeka: zaradi nahodnosti ni zaznaval vonja ♪
  22.      nahraníti  in nahrániti -im dov. (ȋ á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja ♪
  23.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati ♪
  24.      nahrápati  -am dov. (ȃ) redko narediti hrapavo: nahrapati površino ♪
  25.      nahŕbten  -tna -o prid. (ȓ) ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba ♪

   25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501 25.526 25.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA