Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (24.501-24.525)


  1.      mozaíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mozaik: a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana ◊ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure mozaíčno prisl.: novela je mozaično razdrobljena ♪
  2.      mozaíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost mozaičnega: mozaičnost romana ♪
  3.      mozaík  -a m (ȋ) slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo: izdelovati, sestavljati mozaike; ogledovati mozaike / tla so iz lepega mozaika / keramični mozaik // knjiž. kar je po sestavi podobno temu: njegovo delo je pisan mozaik; pisatelj ni znal organizirati mozaika v celoto; država je pravi mozaik narodnosti; mozaik zgodovinskih podatkov / filmski, glasbeni mozaik ◊ alp. drobno v vse smeri razpokana in krušljiva površina skalovja; gozd. bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; um. slikarska tehnika, pri kateri se v sliko vstavljajo raznobarvne kamnite, steklene kocke, ploščice ♪
  4.      mozélčan  -a m (ẹ̑) vino iz pokrajine ob reki Moselle: naročiti steklenico mozelčana ♪
  5.      mózganje  -a s (ọ̑) glagolnik od mozgati: za to spoznanje je bilo treba precej bistroumnosti in mozganja ♪
  6.      mozgàt  -áta -o prid. (ȁ ā) agr., navadno v zvezi mozgati grah grah, katerega oglato in debelo zrnje ima mehko meso ♪
  7.      mózgati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. 1. preudarjati, tehtati (v mislih): nekaj dni je mozgal njegov nasvet; mozgal je, kako bi stvar lažje uredil; to vprašanje je mozgal že več dni / koliko jih je, je mozgal sam pri sebi // nepreh. premišljati, razmišljati: neprestano je mozgal o čem; veliko je mozgal 2. sesati (mozeg): dolgo je mozgal kost mozgajóč -a -e: mozgajoč obraz ♪
  8.      mózgav  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje mozeg: mozgave kosti ♪
  9.      mozgovína  -e ž (í) anat. živčna snov v osrednjem živčevju; živčnina: možganska mozgovina ♪
  10.      mozníca  -e ž (í) obrt. luknja za moznik: izvrtati moznico ♪
  11.      mozóljast  -a -o prid. (ọ̑) 1. poln mozoljev: mozoljast obraz 2. podoben mozolju: mozoljast izpuščaj ♪
  12.      mozóljav  -a -o prid. (ọ̑) ki ima mozoljasto kožo: mozoljav mladostnik / mozoljava polt ♪
  13.      mozóljavica  -e ž (ọ̑) redko mozoljavost: v puberteti se je pri njem pojavila mozoljavica ♪
  14.      mozóljavost  -i ž (ọ̑) kožna bolezen z mozolji: dieta je pomagala proti mozoljavosti ♪
  15.      mozóljčast  -a -o prid. (ọ̑) poln mozoljčkov: mozoljčast obraz / mozoljčast človek ♪
  16.      možáča  -e ž (á) nav. ekspr. ženska z nekaterimi moškimi telesnimi, duševnimi lastnostmi: imajo jo za možačo; ljudomrzna možača ♪
  17.      možák  -a m (á) 1. nav. ekspr. dorasel človek moškega spola: on je že možak; v gostilni so se zbrali možaki iz cele vasi; bil je postaven starejši možak 2. ekspr., navadno v povedni rabi moški kot nosilec odločnosti, poguma: to je možak; bodi možak, ne pa cmera; preveč možaka je, da bi se lagal / bil je možak in pol ♪
  18.      možákar  -ja m (ȃ) ekspr. dorasel človek moškega spola; mož: po poti sem srečal nekaj možakarjev / saj smo možakarji, ne babe ♪
  19.      možákarica  -e ž (ȃ) redko možača: močna možakarica ♪
  20.      možákarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na možakarje: možakarski obraz; zdel se mu je že možakarski / možakarski značaj možákarsko prisl.: ustopil se je (po) možakarsko ♪
  21.      možákinja  -e ž (á) redko možača: velika možakinja ♪
  22.      možánec  -nca m (ā) star. mož, navadno starejši: spoštljivo govoriti z možancem; moder možanec ♪
  23.      možàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr. 1. ki ima odločnost, pogum: možat človek // ki izraža odločnost, pogum: možat značaj; možata zrelost / možat pogovor; možata beseda / možato dejanje 2. močen: njegove možate roke; možata postava / bil je velik in možat možáto prisl.: možato izpolnjevati dolžnosti; možato se je tam postavil; možato zagovarjati svoje prepričanje možáti -a -o sam.: veljal je za možatega; reči kakšno možato ♪
  24.      možátiti se  -im se nedov. (á ȃ) ekspr. 1. postajati možat: hitro sem zorel in se možatil 2. kazati se možatega: na dan odhoda se je zelo možatil ♪
  25.      možátost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost možatega človeka: bil je presenečen nad možatostjo svojega znanca; možatost in ponos ♪

   24.376 24.401 24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA