Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (24.151-24.175)


  1.      móa  -e ž (ọ̑) pal. v holocenu izumrla velika, noju podobna ptica: najti kosti in jajčne lupine moe ♪
  2.      moaré  -ja m (ẹ̑) papir., tekst. tkanina, papir s svetlikajočim se vzorcem lesnih letnic: obleka iz moareja // svetlikajoč se vzorec lesnih letnic na tkanini, papirju: vtisniti moare v tkanino; papir z moarejem; neskl. pril.: moare efekt ♪
  3.      moarírati  -am nedov. in dov. (ȋ) papir., tekst. vtiskovati svetlikajoč se vzorec lesnih letnic v tkanino, papir: moarirati papir, tkanino moaríran -a -o: moarirani taft; površina kože je lepo moarirana ♪
  4.      mobiliár  -ja m (ā) knjiž., redko pohištvo: pisarniški mobiliar; prostor brez mobiliarja ♪
  5.      mobiliáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. premičninski: mobiliarna dražba / mobiliarno imetje ♪
  6.      mobílija  -e ž (í) 1. star. pohištvo: sobo je opremil s staro mobilijo 2. knjiž. premičnina: prodal je vse imetje, mobilije in imobilije ♪
  7.      mobilizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od mobilizirati: mobilizacija mlajših letnikov / mobilizacija motornih vozil / mobilizacija zdravstvenega osebja med epidemijo 2. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: opraviti, razglasiti mobilizacijo / vojna mobilizacija // publ. povzročitev aktivnosti ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditev, pritegnitev: mobilizacija vseh naprednih sil v boju za mir; tisk opravlja pri ljudeh vlogo vzgoje, obveščanja in mobilizacije ◊ ekon. mobilizacija kapitala zbiranje kapitala za investicije; sprememba dolgoročno naloženega kapitala v kratkoročno naloženega; voj. delna, poskusna, splošna mobilizacija ♪
  8.      mobilizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mobilizacijo: mobilizacijski dan, razglas; mobilizacijske priprave; mobilizacijsko mesto / težko mobilizacijsko razpoloženje / časopis je premalo mobilizacijski; mobilizacijska vloga organizacije ♪
  9.      mobilizátor  -ja m (ȃ) publ. kdor povzroča aktivnost koga, česa: bil je zavzet mobilizator mladine / komunisti morajo biti mobilizator v družbenem življenju ♪
  10.      mobilizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mobilizatorje: organizacija je imela v političnem boju mobilizatorsko nalogo / mobilizatorski film, tisk ♪
  11.      mobilizíranec  -nca m (ȋ) kdor je pritegnjen v vojaško službo: narodnoosvobodilna vojska se je krepila s prostovoljci in mobiliziranci ♪
  12.      mobilizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mobilizirati: mobiliziranje množic za socialistično graditev družbe / mobiliziranje proračunskih sredstev / mobiliziranje otrdelega sklepa ♪
  13.      mobilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: mobilizirati mlajše letnike; očeta so mu mobilizirali / mobilizirati fante v partizane / mobilizirati motorna vozila // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob epidemiji so mobilizirali vse zdravnike in drugo zdravstveno osebje 2. opraviti prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: država je začela mobilizirati; publ. država je mobilizirala opravila mobilizacijo // publ. povzročiti aktivnost ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditi, pritegniti: mobilizirati množice, organizacijo za politične naloge; idejno, politično mobilizirati študente / mobilizirati strokovne izkušnje ◊ ekon. mobilizirati kapital zbirati kapital za investicije; spremeniti dolgoročno naloženi kapital v kratkoročno naloženega; jur. mobilizirati terjatve skrajšati terjatvam rok dospelosti ali jim dati takojšnjo dospelost; med. mobilizirati otrdel sklep napraviti ga zopet gibljivega; šah. mobilizirati figure zbirati in pripravljati jih za akcijo mobilizirajóč -a -e: avantgarda je mobilizirajoča mobilizíran -a -o: mobiliziran civilist; mobiliziran je bil med prvimi ♪
  14.      móča  -e ž (ọ́) 1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja: lani je bila moča; bati se moče; zaradi moče kaže na polju slabo / letos smo sejali v moči v deževnem vremenu ∙ preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša // star. padavine, zlasti dež: letošnji maj ima veliko moče; zemlja je potrebna moče; posevkom je škodovala preobilna moča / dolgotrajna moča deževje 2. raba peša mokrota, tekočina: v čevljih je moča kar klokotala / odeja se je napila moče / skrbeti, da orodje ne leži na moči na mokrem 3. nar. močviren svet, močvirje: v daljavi je bila moča ♪
  15.      močan  gl. močen ♪
  16.      močáva  -e ž (ȃ) knjiž. z vodo zelo prepojen svet: rjave močave so se širile do obzorja / močava poleg gnojišča / tam je bila prej močava močviren svet, močvirje ♪
  17.      močélka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: enocelične močelke ♪
  18.      močeràd  -áda m (ȁ á) žival s podolgovatim, valjastim trupom, dolgim repom in žametno črne barve z rumenimi lisami: po blatnih tleh so se plazili močeradi ◊ obrt. močeradi klekljana čipka, katere vzorec ima obliko vijugastega traku različne širine in gostote; zool. močerad dvoživka s podolgovatim, valjastim trupom in dolgim okroglim repom, Salamandra ♪
  19.      močerádast  -a -o prid. (á) po lisah, barvi podoben močeradu: vojak v močeradasti pelerini ♪
  20.      močeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž., redko preizkušati se v moči: deček je ves dan skakal, se močeval in pel // bojevati se: tudi on se je tam mečeval in močeval zaradi tega ♪
  21.      močevína  -e ž (í) knjiž., redko 1. padavine, mokrota: mraz, prevelika močevina in vlaga so poškodovali gnezdo 2. močviren svet, močvirje: slabo se je počutil v teh prostranih močevinah ♪
  22.      močílnica  -e ž (ȋ) agr. jama z vodo za godenje lanu in konoplje: zamenjati vodo v močilnici ♪
  23.      móčnat  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moko: močnati cmoki, izdelki; izogibati se močnatih jedi; močnata juha / ima vso močnato obleko / močnata vreča / močnati plodovi moknati; močnat prah moknat, mokast ◊ gastr. močnata jed sladica, pecivo, ki se daje na koncu kosila ali večerje ♪
  24.      močvára  -e ž (ȃ) ekspr. 1. močviren svet, močvirje: ob cesti je ležala močvara; iz močvar se je začela dvigati megla / v dežju se je cesta spremenila v močvaro 2. moralna propalost, pokvarjenost: izkopati se iz močvare; tavati v močvari mesta ♪
  25.      močvárast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. močviren: močvarasta pokrajina / močvarasta megla močvirska / močvarasto okolje nemoralno, pokvarjeno ♪

   24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA