Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (24.076-24.100)



  1.      mlakúžnica  -e ž () redko voda v mlakuži, iz mlakuže: žabe v mlakužnici
  2.      mlámol  -a m (á) star. brezno, prepad: pasti v mlamol; globok, temen mlamol / mlamol noči
  3.      mlásk  in mlàsk mláska m (; á) posamezen glas pri mlaskanju: slišali so se pridušeni mlaski // mlaskanje: mlask pri jedi; šalj. mlask poljubov
  4.      mlaskánje  in mláskanje -a s (; á) glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju
  5.      mláskati  -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ) 1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu 2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku mlaskajóč -a -e: mlaskajoči glasovi; mlaskajoče pitje
  6.      mlaskàv  -áva -o in mláskav -a -o prid. ( á; á) tak, pri katerem se sliši mlaskanje: mlaskavo požiranje / mlaskavi udarci
  7.      mláskniti  -em dov.) z (naglim) odmikom jezika od neba dati nizek, nezveneč glas: zadovoljno mlaskniti z jezikom / mlasknila je z ustnicami cmoknila
  8.      mlàt  in mlát mláta m ( á; ) nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani: tolči, udarjati z mlatom; kamnit, lesen, železen mlat
  9.      mlát  -í ž () nar. vzhodno mlačev, mlatev: biti utrujen od mlati / iti v mlat
  10.      mlátec  -tca m (ā) nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec
  11.      mlátenje  -a s (á) glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda
  12.      mlátev  -tve tudi mlátva -e ž () delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi // čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov
  13.      mlatìč  -íča m ( í) kdor mlati (žito): mlatiči so omlatiti vso pšenico; najeti mlatiče; bil je dober mlatič; star. jedel je kot mlatič z velikim tekom
  14.      mlatílec  -lca [c tudi lc] m () redko 1. mlatič: najeti mlatilce 2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu
  15.      mlatílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica
  16.      mlatílnica  -e ž () stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi
  17.      mlatílničar  -ja m () kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji
  18.      mlatíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se mlati: prinašati snope na mlatišče
  19.      mlatítev  -tve ž () nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo
  20.      mlatíti  in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen ( á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo // tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo // zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal 3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj 4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance ● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
  21.      mlatva  gl. mlatev
  22.      mléčkast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mlečku: nastala je mlečkasta zmes
  23.      mléčnat  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mleku: iz makove glavice se je pocedil mlečnat sok / megla je postajala vse bolj mlečnata / koruza je še mlečnata ima še mehko, kašasto zrnje mléčnato prisl.: mlečnato rdeč senčnik
  24.      mléčnica  -e ž (ẹ̄) 1. knjiž. mlekarica, molznica: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica 2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico 3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica ◊ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
  25.      mléčnjak  -a m (ẹ̄) 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: to je napravil kak mlečnjak; tak mlečnjak me že ne bo učil 2. zastar. mlečni zob: izpuliti otroku zadnji mlečnjak

   23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA