Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (23.876-23.900) 
- mínijast -a -o prid. (í) po barvi podoben miniju: minijasta barva las mínijasto prisl.: minijasto goreči les ♪
- mínimaks -a m (ȋ) žarg. ročni gasilni aparat, zlasti nemške tovarne Minimax: gasiti z minimaksi ♪
- minimálen -lna -o prid. (ȃ) najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč, ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev // ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost ◊ ekon. minimalni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki se zagotavlja z družbenimi sredstvi vsakemu zaposlenemu; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času minimálno prisl.: minimalno izkoriščen stroj ♪
- minimalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv ♪
- minimálke -málk ž mn. (ȃ) pog. zelo kratke kopalne hlače, navadno moške: na sebi je imel samo minimalke ♪
- miníranje -a s (ȋ) glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj ♪
- minírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana ♪
- ministeriál -a m (ȃ) zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov ♪
- ministeriálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik ♪
- ministránt in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; ȁ á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti ♪
- ministrántovski -a -o prid. (á) ministrantski: ministrantovska obleka ♪
- ministrántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček ♪
- minístrica -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije // star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki ♪
- ministríranje -a s (ȋ) glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja ♪
- ministrírati -am nedov. (ȋ) v katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih: kot deček je več let ministriral; ministrirati pri maši; pren., ekspr. misliš, da moraš pri vsaki stvari ti ministrirati ♪
- ministrovánje -a s (ȃ) glagolnik od ministrovati: odpovedati se ministrovanju; za časa njegovega ministrovanja ♪
- ministrováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi ♪
- minizírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati, premazovati z minijem: minizirati železno ograjo minizíran -a -o: minizirana pločevina ♪
- minjónka -e ž (ọ̑) žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke ♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom ♪
- minnesänger tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪
- minometálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) 1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci 2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce ♪
- minometálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj ♪
- mínopolagálec -lca [tudi u̯c] m (ȋ-ȃ) voj. vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min: minopolagalci in podmornice ♪
- minoritéta -e ž (ẹ̑) knjiž., redko manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu ♪
- minúskula -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule ♪
23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926 23.951 23.976