Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (23.826-23.850) 
- milína -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino ♪
- mílisekúnda -e ž (ȋ-ȗ) fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund ♪
- militánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec ♪
- militaríst -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪
- militarístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država ♪
- militarizácija -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja ♪
- militarízem -zma m (ȋ) težnja po prevladi vojaške miselnosti, vojaških interesov v politiki: v državi se širi militarizem; upreti se militarizmu; v svojih delih smeši militarizem vseh časov // sistem v državni upravi, v katerem odločajo vojaške osebnosti: pruski militarizem se je zrušil ♪
- militarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje ♪
- mílja -e ž (ȋ) 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m ♪
- míljenka -e ž (ȋ) ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka ♪
- mílnat -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na milo: od mila je bila voda vsa milnata / tekočina ima milnat okus / milnati mehurčki milni ♪
- mílnica -e ž (ȋ) 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica ♪
- milôba -e ž (ó) lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina ♪
- milodár -a m (ȃ) star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene: nabirati milodare / živeti od milodarov miloščine ♪
- miloglásen -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
- milostínja -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo ♪
- míloščina -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo ♪
- míloščinar -ja m (ȋ) 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar ♪
- milôta -e ž (ó) zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja ♪
- miloválen -lna -o prid. (ȃ) star. ljubkovalen: milovalni gibi ♪
- milovánje -a s (ȃ) glagolnik od milovati: z milovanjem je gledal na ljudi, ki so se trudili; milovanja vreden človek / prepustiti se milovanju; žival se ni zmenila za gospodarjevo milovanje ♪
- milováti -újem nedov. (á ȗ) star. 1. pomilovati: vsi ga milujejo zaradi njegove nesreče; ženske so glasno milovale jokajočega 2. ljubkovati, božati: pustil se je milovati po vratu in laseh; pestovati in milovati otroka ♪
- mímica -e ž (ȋ) nar. zlata minica: na cvetovih je bilo polno mimic ♪
- mímika -e ž (í) gibanje, premikanje obraznih mišic za izražanje čustev, razpoloženja: posnemati mimiko koga; deklamator je uporabil mimiko in kretnje / govorica mimike / obrazna mimika / njena žalost se je izražala v mimiki, z mimiko // izražanje čustev, razpoloženja na tak način: ima smisel za mimiko; patetična mimika ♪
- mimikríja -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija ♪
23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926