Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (23.826-23.850)



  1.      milína  -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
  2.      mílisekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund
  3.      militánten  -tna -o prid. () knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec
  4.      militaríst  -a m () pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov
  5.      militarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država
  6.      militarizácija  -e ž (á) glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja
  7.      militarízem  -zma m () težnja po prevladi vojaške miselnosti, vojaških interesov v politiki: v državi se širi militarizem; upreti se militarizmu; v svojih delih smeši militarizem vseh časov // sistem v državni upravi, v katerem odločajo vojaške osebnosti: pruski militarizem se je zrušil
  8.      militarizírati  -am nedov. in dov. () 1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati // podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje 2. redko postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas militarizíran -a -o: militarizirana država; militarizirano vesolje
  9.      mílja  -e ž () 1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja // nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik) // pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja 2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj // ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar ◊ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m
  10.      míljenka  -e ž () ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka
  11.      mílnat  -a -o prid. () nanašajoč se na milo: od mila je bila voda vsa milnata / tekočina ima milnat okus / milnati mehurčki milni
  12.      mílnica  -e ž () 1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico 2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica
  13.      milôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina
  14.      milodár  -a m () star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene: nabirati milodare / živeti od milodarov miloščine
  15.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec
  16.      milostínja  -e ž (í) zastar. miloščina: dajati milostinjo
  17.      míloščina  -e ž () navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo
  18.      míloščinar  -ja m () 1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar 2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar
  19.      milôta  -e ž (ó) zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja
  20.      miloválen  -lna -o prid. () star. ljubkovalen: milovalni gibi
  21.      milovánje  -a s () glagolnik od milovati: z milovanjem je gledal na ljudi, ki so se trudili; milovanja vreden človek / prepustiti se milovanju; žival se ni zmenila za gospodarjevo milovanje
  22.      milováti  -újem nedov.) star. 1. pomilovati: vsi ga milujejo zaradi njegove nesreče; ženske so glasno milovale jokajočega 2. ljubkovati, božati: pustil se je milovati po vratu in laseh; pestovati in milovati otroka
  23.      mímica  -e ž () nar. zlata minica: na cvetovih je bilo polno mimic
  24.      mímika  -e ž (í) gibanje, premikanje obraznih mišic za izražanje čustev, razpoloženja: posnemati mimiko koga; deklamator je uporabil mimiko in kretnje / govorica mimike / obrazna mimika / njena žalost se je izražala v mimiki, z mimiko // izražanje čustev, razpoloženja na tak način: ima smisel za mimiko; patetična mimika
  25.      mimikríja  -e ž () biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija

   23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA