Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (23.526-23.550) 
- mesečínast -a -o prid. (í) knjiž., redko svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina ♪
- mesečínka -e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke ♪
- mésečnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala: mesečnico je klic prebudil; hodi kot mesečnica ♪
- mesečnína -e ž (ȋ) mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin ♪
- mesenína -e ž (í) redko mesnina: klobase, gnjat in druga mesenina / nadev za klobase iz riža, začimb in mesenine mesne snovi ♪
- mesénka -e ž (ẹ̄) knjiž., redko mesena klobasa: mesenke, jetrnice in krvavice ♪
- mesianízem -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
- mesíja -e tudi -a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod 2. vznes. glasnik: postati mesija poštenosti in miru ♪
- mesijaníst -a m (ȋ) knjiž. pristaš mesijanstva: biti navdušen mesijanist / nazori Mickiewicza in drugih poljskih mesijanistov ♪
- mesijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje ♪
- mesijánstvo -a s (ȃ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda ♪
- mesílnica -e ž (ȋ) knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnico ♪
- meskalín -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina ♪
- mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve 2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate 3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline ◊ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa ♪
- mesnática -e ž (ȃ) usnj. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: pred strojenjem mesnatico odstranijo ♪
- mesnátost -i ž (á) značilnost mesnatega: zaradi velike mesnatosti je ta pasma prašičev cenjena ♦ bot. mesnatost listov ♪
- mesníca -e ž (í) prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici // star. klavnica: pobiti živino v mesnici ♪
- mesnína -e ž (ȋ) 1. izdelki iz mesa: postregli so mu z mesnino in vinom; klobase, gnjat in druga mesnina / kos mesnine / prekajena, suha mesnina 2. redko mesna snov: kosti dajejo oporo mehki mesnini / ta žival žre vsakršno mesnino ♪
- mesnják -a m (á) nar. gorenjsko prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: klobase visijo v mesnjaku ♪
- mesojédka -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od mesojedec, mesojed: ta riba je nenasitna mesojedka / soseda je velika mesojedka 2. nestrok. mesojeda rastlina ♪
- mesoréznica -e ž (ẹ̑) priprava za rezanje, mletje mesa, sadja: kupiti, pokvariti mesoreznico; mesoreznice, drobilke in mlinčki / električna, ročna mesoreznica / zrezati na mesoreznici, z mesoreznico ♪
- mestján in mestjàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. meščan: vaščani in mestjani / plemiči in mestjani ♪
- mestnján in mestnjàn -ána m (ȃ; ȁ á) zastar. meščan: vsi mestnjani so se zbrali na ulicah ♪
- méstoma prisl. (ẹ̑) knjiž. na nekaterih krajih, tu in tam: reko so očistili, mestoma poglobili; prevod je mestoma nerazumljiv ♪
- mešálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z mešanjem: priučeni mešalec barv, betona; zaslužek mešalca / mešalec pijač barman ♦ rad. mešalec slike, zvoka 2. električni aparat za mešanje, stepanje: maščobo in rumenjake umešamo z mešalcem // teh. stroj za mešanje; mešalnik: podjetje je kupilo nov mešalec ♪
23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626