Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (23.501-23.525)



  1.      meridiánski  -a -o prid. () nanašajoč se na meridian: meridianski krog / meridianska ravnina
  2.      meridionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na meridian: meridionalna smer / knjiž., redko mesto ob meridionalni poti poti na jug
  3.      meríja  -e ž () zgod., v Ilirskih provincah najmanjša upravna enota, županija: razdeliti provinco na merije // urad mera, župana: oditi na merijo
  4.      merílnica  -e ž () prostor ali oddelek, v katerem se kaj meri, kontrolira: postal je vodja merilnice
  5.      merinizácija  -e ž (á) agr. križanje kake ovce z merino ovco: pospeševati merinizacijo / merinizacija ovc
  6.      merínovka  -e ž () merino ovca: merinovke dajejo izvrstno volno / gojiti ovce merinovke
  7.      merjásec  -sca m (á) 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašičavet. skopiti merjasca 2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec 3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec
  8.      merjášček  -čka m (á) mlad merjasec: dva merjaščka so pustili za pleme ♦ vet. skopiti merjaščka
  9.      merjáščev  -a -o (á) pridevnik od merjasec: merjaščevi čekani
  10.      merkantílen  -lna -o prid. () 1. knjiž. trgovinski, trgovski: prostori za merkantilne namene; uradne in merkantilne tiskovine 2. nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilna dela; merkantilna načela 3. agr. konsumen: prodajati merkantilni in semenski krompir
  11.      merkantilíst  -a m () pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti
  12.      merkantilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika; merkantilistična načela
  13.      merkantilízem  -zma m () ekon. političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem // trgovinska usmerjenost gospodarske politike: merkantilizem in industrializem
  14.      mérkati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. paziti, varovati: otroke ji merka mama / merkati nase; spet se je prehladil, ker se nič ne merka
  15.      mérkovca  -e ž (ẹ́) zastar. opica: komedijanti so imeli merkovco / molči, ti merkovca
  16.      merodájen  -jna -o prid., merodájnejši (á ā) pisar. 1. pristojen, pooblaščen: merodajni organi; za to stvar je merodajno sodišče / resolucijo so poslali na merodajno mesto 2. v povedni rabi bistven, odločilen: za sestavo moštva so merodajni rezultati; ime vendar ni merodajno / merodajna je volja staršev / on je med voditelji najbolj merodajen merodájno prisl.: on je merodajno vplival na razplet dogodkov; sam.: od merodajnih še niso dobili navodil
  17.      mesalína  -e ž () knjiž., ekspr. zlobna, razuzdana ženska: postala je prava mesalina
  18.      mesár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač 2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar
  19.      mesaríca  -e ž (í) 1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica 2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla
  20.      mesaríja  -e ž () 1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji 2. redko mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo 3. knjiž., redko mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan
  21.      mesáriti  -im nedov.) 1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose // množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami 2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih 3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas ● žarg., šol. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval
  22.      mesárjenje  -a s (á) glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje
  23.      mesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria
  24.      mesárstvo  -a s () 1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica 2. knjiž., redko mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo
  25.      mesečína  -e ž (í) svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo; zaradi mesečine je bilo precej svetlo; bleda, pesn. srebrna mesečina; žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini

   23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA