Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (23.476-23.500)


  1.      ménjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od menjati: menjanje proizvodov / menjanje cevi pri mitraljezu / menjanje bivališča ♪
  2.      ménjati  tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate dinar, sto dinarjev ali mi lahko za dinar, sto dinarjev daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati lire, marke za dinarje, dolarje dati ali dobiti lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev, dolarjev 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati razgreto cev mitraljeza; menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / redko menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri 3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku 4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja ● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ◊ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; med. menjati glas spremeniti glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati; lingv. menjati končnice pri glagolu; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., redko, s prislovnim določilom izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem področju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup menjáje: dajal je menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti menjajóč -a -e: pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča ♪
  3.      menjàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž., redko spremenljiv, nestalen: menjavo vreme / njegovo razpoloženje je zelo menjavo ♪
  4.      menjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od menjati: a) menjava žita za industrijske proizvode / menjava med državama narašča, upada / ugodna menjava dinarja, dolarja / publ. menjava izkušenj, mnenj izmenjava b) menjava izrabljenih delov / menjava dlake c) pogoste menjave so prekinjale tekmo; menjava straže č) prišlo je do menjave bivališča / menjava poklica d) menjava temperature, vremena e) značilna menjava plasti / menjava svetlobe in teme ♪
  5.      menjávanje  -a s (ȃ) glagolnik od menjavati: a) menjavanje koruze za sol b) menjavanje posteljnine enkrat na teden c) menjavanje igralcev, partnerjev; med menjavanjem straž je ušel č) menjavanje bivališča / menjavanje zaposlitve d) menjavanje učnih načrtov; menjavanje temperature e) menjavanje tople in mrzle dobe ♪
  6.      menjávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati lire, marke za dinarje dajati ali dobivati lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa 3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja ● od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati ◊ med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati menjávati se s prislovnim določilom izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z dnevom menjavajóč -a -e: menjavajoče se razpoloženje ♪
  7.      menjávost  -i ž (á) knjiž., redko spremenljivost, nestalnost: menjavost lastnosti, oblik ♪
  8.      menjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: ta trener premalo menjuje igralce; v slabem podjetju se delavci pogosto menjujejo 3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjevati bivališče / rad menjuje hotele / kar naprej menjuje službe 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjevati pravopis; položaj na bojišču se pogosto menjuje menjeváti se izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: fantazijski prizori se menjujejo s stvarnimi opisi ♪
  9.      menopávza  -e ž (ȃ) med. dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo ♪
  10.      menstruácija  -e ž (á) med. vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; (mesečno) perilo: dobiti, imeti menstruacijo; neredna menstruacija ♪
  11.      menstruacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na menstruacijo: menstruacijske težave / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice ♪
  12.      menstruálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na menstruacijo: menstrualne težave / menstrualna kri ♪
  13.      mentálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duševen: otrokov mentalni razvoj; mentalne motnje; telesno in mentalno zdravje / mentalno delo / mentalni delavci ◊ jur. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi; med. mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke mentálno prisl.: mentalno nerazvit, prizadet otrok ♪
  14.      mentalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: skušal se je poglobiti v njihovo mentaliteto / po mentaliteti se zelo razlikujeta / publ.: treba je premagati mentaliteto, da mora naše probleme reševati kdo drug mnenje, mišljenje; bil je individualist po vzgoji in po vsej mentaliteti mišljenju, ravnanju // s prilastkom ta skupek, značilen za a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: dobro pozna mentaliteto aristokratov, izseljencev / dijaška mentaliteta / mentaliteta te šole ga je odbijala duhovno ozračje b) prebivalce kakega zemljepisnega področja: nikoli se ni mogel vživeti v azijsko mentaliteto / človek hribovske mentalitete ♪
  15.      mentálnohigiénski  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na mentalno higieno: mentalnohigienska načela / mentalnohigienska posvetovalnica ♪
  16.      mentálnost  -i ž (ȃ) star. miselnost, mentaliteta: obravnavati mentalnost mladine / to je značilno za mentalnost kapitalistične dobe / po mentalnosti je hegeljanec; dekadentska mentalnost ♪
  17.      méntrga  -e ž (ẹ́) etn. miza s koritom za mesenje: presejati moko v mentrgo; sedel je na klop zraven mentrge ♪
  18.      ménza  -e ž (ẹ̑) (gostinski) obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana: odpreti menzo; hrani se v menzi / podjetje je ustanovilo svojo menzo / delavska, študentska menza // prostor tega obrata: čakal ga je v menzi ◊ arhit. (oltarna) menza mizi pobobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje, oltarna miza ♪
  19.      menzúra  -e ž (ȗ) nekdaj študentovski dvoboj s sabljo, mečem: napovedati menzuro; pokazal je brazgotine od menzur ◊ fiz. graduirana valjasta posoda za merjenje količine tekočine; muz. razmerje med velikostjo posameznih delov glasbila; razmerje med trajanjem posameznih notnih vrednosti v glasbeni pisavi od 13. do 16. stoletja; šport. razdalja med sabljačema na borilnem prostoru ♪
  20.      menzurálen  -lna -o prid. (ȃ) muz., v zvezah: menzuralna glasba glasba od 13. do 16. stoletja, zapisana z notami, ki zaznamujejo trajanje tonov; menzuralna notacija notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov ♪
  21.      méra  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina 2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico 3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha 4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero // publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo 5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah // v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo 6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno 7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere 8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera ● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek ◊ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v kapitalistični ekonomiki v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor ♪
  22.      Mercállijev  -a -o [merkalijev] prid. (ā) geol., v zvezi Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini ♪
  23.      mercerizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine mercerizíran -a -o: obleka, zavesa iz merceriziranega bombaža ♪
  24.      mérica  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu: postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica // določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh: kupil je dve merici kostanja; merico prosa za papige, prosim / ona je brez merice okusa popolnoma brez okusa ♦ agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje 2. manjša posoda za merjenje snovi, tekočine: branjevka je napolnila merico; vzela je kozarec za merico 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 0,4 litra: naročil si je merico vina / konju ni dal niti merice ovsa // nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 15 do 20 litrov: na hrbtu je prinesel merico žita ♪
  25.      meridián  -a m (ȃ) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridianu / greenwiški meridian ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni meridian meridian določenega kraja; začetni meridian ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ● publ. na vseh meridianih se bije boj za osvoboditev človeka vsepovsod ◊ astr. nebesni meridian umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit; elektr. magnetni meridian umišljen krog, ki gre skozi magnetna (zemeljska) pola; geom. meridian črta, v kateri ravnina, ki gre skozi os vrtenine, seka ploskev vrtenine ♪

   23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA