Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (23.176-23.200)


  1.      mazíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mazivo: mazivno olje / mazivna plast olja ♪
  2.      mazívo  -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv ♪
  3.      mazljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. mazast: zemlja je postala težka in mazljiva ♪
  4.      mazohist  ipd. gl. masohist ipd. ♪
  5.      mazúrij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij ♪
  6.      mazúrka  -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples ♪
  7.      mazút  -a m (ȗ) teh. gosta tekočina, ki ostane pri frakcionirani destilaciji nafte: kuriti z mazutom; poraba mazuta // pog. kurilno olje ♪
  8.      mazúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mazut: mazutne lise na morski gladini ♦ elektr. mazutna elektrarna ♪
  9.      máža  -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase ∙ ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan ♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo 2. redko mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem ♪
  10.      mážast  -a -o prid. (á) tako mehek, da se maže: surovo maslo mora biti mazavo, ne pa mažasto ♪
  11.      mažorétka  -e ž (ẹ̑) dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala: nastop mažoretk ♪
  12.      m-da  [ḿdà] medm. (m̑-ȁ) knjiž. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako // izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal ♪
  13.      meánder  -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna ♪
  14.      meándrast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na meander: meandrasta reka / meandrasta oblika meándrasto prisl.: meandrasto stiliziran ♪
  15.      meblírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko opremiti (s pohištvom): meblirati stanovanje meblíran -a -o: meblirana soba ♪
  16.      mécati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati ♪
  17.      mecenát  -a m (ȃ) knjiž., redko mecen: nekaj mecenatov je dalo potrebno vsoto ♪
  18.      mecenátski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko mecenski: mecenatske zasluge / mecenatska akcija ♪
  19.      mecenátstvo  -a s (ȃ) knjiž., redko mecenstvo: Zoisovo mecenatstvo ♪
  20.      mecénka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mecen: mecenka mlade kiparke ♪
  21.      méča 1 -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa: meča buče; iz meče (kruha) je iztrgal košček in ga začel oblikovati med prsti iz sredice ♦ anat. zobna meča vsebina zobne votline; zobna pulpa ♪
  22.      méča 2 -e ž (ẹ́) nav. mn. meča s: pes jo je popadel za mečo; krč v mečah ♪
  23.      méča  méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih ♪
  24.      mêčar  -ja m (ȇ) agr. fižol, katerega strok je podoben meču ♪
  25.      mêčar  in mečár -ja m (ȇ; á) nekdaj 1. vojak, oborožen z mečem: pogumen mečar 2. izdelovalec mečev: mečar na dvoru ♪

   23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA