Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (22.876-22.900) 
- màrsikjé prisl. (ȁ-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem ♪
- màrsikód prisl. (ȁ-ọ̄) marsikje: marsikod so tla močvirna ♪
- màrsikrat prisl. (ȁ) zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo ♪
- mársovec -vca m (ȃ) 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca ♪
- mársovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik ♪
- márš -a m (ȃ) 1. voj. hoja večje skupine vojakov pod vodstvom na večjo razdaljo; pohod: organizirati marš; pripravljati se na marš; dolgi, težki marši; partizanski marši / iti na marš; biti na maršu 2. raba peša koračnica: godba je igrala marš / pogrebni marš ♪
- màrš medm. (ȁ) 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven ♪
- maršál -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪
- maršalát -a m (ȃ) pog. kabinet predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Tita: obrniti se na maršalat; poslati pismo na maršalat ◊ zgod. dvorni maršalat v nekaterih državah urad, ki ureja zasebne politične funkcije šefa države ♪
- maršálica -e ž (ȃ) star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica ♪
- maršálka -e ž (ȃ) star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalki / gospa maršalka ♪
- maršálov -a -o (ȃ) pridevnik od maršal: maršalova žena ♪
- maršálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maršale: maršalska uniforma / uvedba maršalskega čina; maršalska palica znamenje maršalskega čina ♪
- maršálstvo -a s (ȃ) v nekaterih državah čin ali služba maršala: podelili so mu maršalstvo ◊ zgod. dvorno maršalstvo v nekaterih državah urad dvornega maršala ♪
- máršbataljón -a m (ȃ-ọ̑) voj., v stari Avstriji bataljon, pripravljen za odhod na fronto, pohodni bataljon: sestaviti maršbataljon ♪
- maršíranje -a s (ȋ) glagolnik od marširati: marširanje je bilo naporno ♪
- maršírati -am nedov. (ȋ) 1. voj. hoditi v večji skupini pod vodstvom na večjo razdaljo: bataljon, četa, polk maršira 2. pog. korakati: vojaki se učijo marširati / ekspr. kam pa marširaš greš ♪
- márškompaníja -e ž (ȃ-ȋ) voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije ♪
- máršrúta -e ž (ȃ-ȗ) smer pohoda z natančnim načrtom: maršruta je vodila mimo mesta; dati, dobiti maršruto / ekspr. izletniki so si določili maršruto smer potovanja // dokument o tem: pregledovati maršrute ♪
- máršrúten -tna -o prid. (ȃ-ȗ) nanašajoč se na maršruto: maršrutni načrt ♦ žel. maršrutni vlak vlak, ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora ♪
- martenzít -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju ♪
- martenzíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla ♪
- márter -tra m (á) nižje pog. trud, napor: takega martra nikomur ne privoščim; škoda martra za to ♪
- martínar -ja m (ȋ) teh. delavec pri martinovki: že njegov oče je bil martinar ♪
- martinárna -e ž (ȃ) jeklarski obrat z martinovkami: delo v martinarni ♪
22.751 22.776 22.801 22.826 22.851 22.876 22.901 22.926 22.951 22.976 
