Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (21.901-21.925)


  1.      lopútast  -a -o prid. (ú) ki ima obliko lopute: loputasta vrata ♪
  2.      lopútati  -am nedov. (ū) 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna ● redko race loputajo s perutmi prhutajo ♪
  3.      lopútica  -e ž (ú) manjšalnica od loputa: dohod je zapirala loputica ♪
  4.      lopútka  -e ž (ú) manjšalnica od loputa: odprl je loputko v stropu ♪
  5.      lopútnica  -e ž (ȗ) loputa: vzdigniti loputnico / loputnice mlina na veter lopate ♪
  6.      lordóza  -e ž (ọ̑) med. povečana ukrivljenost hrbtenice naprej: lordoza v ledvenem predelu / lordoza hrbtenice ♪
  7.      loréta  -e ž (ẹ̑) v francoskem okolju elegantna lahkoživa ženska: zahajati v družbo loret ♪
  8.      lornjéta  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: nastaviti lornjeto na oči; ogledovati goste z lornjeto 2. redko daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo: upreti lornjeto na oder ♪
  9.      lososovína  -e ž (í) lososovo meso: konzerva lososovine ♪
  10.      lóščar  -ja m (ọ̑) delavec, ki lošči zlasti lončenino ♪
  11.      lóščast  -a -o prid. (ọ̑) podoben lošču: maščoba pusti na posodi loščasto prevleko ♪
  12.      lotálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  13.      lótanje  -a s (ọ̑) glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  14.      lótati  -am nedov. (ọ̑) teh. spajati kovinske dele z lotom: lotati žlebove / mehko, trdo lotati ♪
  15.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪
  16.      lotévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od lotevati se: posledice napačnega lotevanja problemov ♪
  17.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  18.      lótovka  -e ž (ọ̑) agr. višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi: lotovka in maraska ♪
  19.      lótrica  -e ž (ọ̄) star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami ♪
  20.      lováč  -a m (á) 1. knjiž., ekspr. razuzdanec, razvratnež: to je pijanec in lovač 2. nekdaj kdor lovi mlade moške za vojsko: skrival se je pred lovači ♪
  21.      lováča  -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača ♪
  22.      lovíca  -e ž (í) star. ženska, ki se ukvarja z lovom; lovka: božanska lovica Artemida ♪
  23.      lovína  -e ž (í) 1. lov. (lovski, ribiški) plen: ribiči so lovino prodali na trgu; lovci so ostali brez lovine; psi so polegli ob lovini 2. redko lovne živali: tam ni nobene lovine; pren. mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina ♪
  24.      lóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani ◊ lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana ♪
  25.      lôvka  -e ž (ó) ženska, ki se ukvarja z lovom: lovci in lovke / knjiž. deviška lovka boginja Artemida ♪

   21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA