Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (21.826-21.850)



  1.      lokálka  -e ž () redko lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko
  2.      lokálpatriót  -a m (-ọ̑) ekspr. kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino: biti novomeški lokalpatriot
  3.      lokálpatriótičen  -čna -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem: lokalpatriotične težnje
  4.      lokálpatriotízem  -zma m (-) ekspr. veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine: štajerski lokalpatriotizem; boj proti lokalpatriotizmu
  5.      lokárda  -e ž () zool. skuša plavica: lov na lokarde
  6.      lókarica  -e ž (ọ̑) les. ločna žaga
  7.      lókast  -a -o prid. (ọ̑) podoben loku, krivulji: lokasta črta; lokaste obrvi lókasto prisl.: lokasto se dvigati nad zemljo
  8.      lókati  -am nedov. (ọ̄) 1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati 2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih // slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
  9.      lókativ  -a m (ọ̑) lingv. peti sklon, mestnik: predlog z lokativom
  10.      lókativen  -vna -o prid. (ọ̑) lingv. mestniški: lokativna končnica
  11.      lokátor  -ja m () teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar
  12.      lokàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. zvijačen: to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški zvit, prebrisan lokávo prisl.: lokavo gledati; lokavo nastavljene pasti
  13.      lokávost  -i ž (á) knjiž. zvijačnost: v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti prevare, zvijače
  14.      lokávščina  -e ž () zastar. prevara, zvijača: nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino zvijačnost
  15.      lokomobíla  -e ž () strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
  16.      lokomócija  -e ž (ọ́) biol. premikanje, gibanje, hoja: pri tej bolezni je lokomocija ovirana; okončine so prilagojene načinu lokomocije
  17.      lokomotíva  -e ž () 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva; parna lokomotiva; potniška, tovorna lokomotiva; rudniška lokomotiva prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih; pren., publ. trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja ♦ strojn. dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva; električna lokomotiva ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave; žel. premikalna ali ranžirna lokomotiva ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri; priprežna lokomotiva dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. igrača, ki predstavlja lokomotivo: dobiti v dar lokomotivo in vagončke
  18.      lokovánje  -a s () muz. uporabljanje loka pri godalnih instrumentih: napačno lokovanje
  19.      lokva  gl. lokev
  20.      lókvanj  -a m (ọ̑) vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti: lokvanj na jezeru; cvet lokvanja
  21.      lókvanjev  -a -o (ọ̑) pridevnik od lokvanj: lokvanjev cvet
  22.      lôla  in lóla -e ž (; ọ̑) ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna
  23.      lomáča  -e ž (á) 1. teh. železen drog za lomljenje, zlasti kamenja: prišli so z lomačami in lopatami 2. zastar. velik kup lesa, določen za gorenje; grmada: tiho so stali okoli lomače
  24.      lomást  in lomàst -ásta m (; á) knjiž. 1. redko hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje 2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
  25.      lomást  -i ž () knjiž., redko hrušč, trušč: pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra

   21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA