Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (21.726-21.750)



  1.      ljubávnica  -e ž () zastar. ljubica, ljubimka: ena izmed kraljevih ljubavnic
  2.      ljubávnik  -a m () zastar. ljubimec, ljubček: ljubavnik njegove žene
  3.      ljúbčkati  -am nedov. () ekspr. ljubkovati: samo razvaja ga in ljubčka ljúbčkati se ekspr. poljubljati se: kar naprej se ljubčkata
  4.      ljubezníčanje  -a s () knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen
  5.      ljúbica  -e ž () 1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico 2. star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta; dekle: njegova ljubica se je omožila; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica 3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka: to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska: naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh: lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice ● knjiž., redko ljubica vijolica
  6.      ljubímka  -e ž () ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
  7.      ljubímkanje  -a s () glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti
  8.      ljubímkati  -am nedov. () 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
  9.      ljubimkováti  -újem nedov.) redko ljubimkati, flirtati: nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva
  10.      ljubíteljica  -e ž () ženska oblika od ljubitelj: ljubiteljica poezije
  11.      ljúbka  -e ž () zastar. ljubljenka: ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor mislil sem nate, ljubka
  12.      ljúbkanje  -a s () redko ljubkovanje, božanje: predati se ljubkanju; nežno ljubkanje
  13.      ljúbkati  -am nedov. () redko ljubkovati, božati: ljubkati dekle, fanta, otroka, žival; ljubkati se s kom
  14.      ljubkoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
  15.      ljubkovánje  -a s () glagolnik od ljubkovati: z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja
  16.      ljubkováti  -újem nedov.) 1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga: igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala; otročiček se je rad ljubkoval z mamo; pren., ekspr. ljubkovati s pogledi 2. ekspr. ljubimkati, flirtati: ljubkovala je z mlajšimi fanti ljubkováje: ljubkovaje jo je pritisnil k sebi ljubkujóč -a -e: ljubkujoči gibi
  17.      ljubljánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljanešalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančangastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.: pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
  18.      ljubljánščina  -e ž () za Ljubljano značilna govorica: govoriti pristno ljubljanščino
  19.      ljúbljenka  -e ž (ū) 1. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga: hčerka je bila njegova ljubljenka; igralka je ljubljenka občinstva; biti ljubljenka vseh učiteljev 2. ekspr. ljubljena ženska: jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar. zahajal je k svoji ljubljenki dekletu // kar je komu ljubo, drago sploh: knjige so njegove ljubljenke; dekle zaliva svoje ljubljenke
  20.      ljubosúmnica  -e ž () ekspr. ljubosumna ženska: ljubosumneži in ljubosumnice
  21.      ljubosúmnja  -e ž (ū) zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje
  22.      ljubovánje  -a s () zastar. ljubimkanje, vlačuganje: razuzdano ljubovanje; ljubovanje grofa in spletične
  23.      ljubováti  -újem nedov.) zastar. ljubimkati, vlačugati se: ljubovati z omoženo žensko; šla je v svet ljubovat
  24.      ljudnàt  -áta -o in ljúdnat -a -o prid. ( ā; ) star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi
  25.      ljudovláda  -e ž () star. republika: Rim za časa ljudovlade // demokracija: zahteve po enakopravnosti in ljudovladi

   21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA