Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (21.351-21.375)



  1.      lepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) zastar. 1. frfotati: ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok 2. brbljati, blebetati: otrok je nehal lepetati in je zaspal; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede
  2.      lepílnica  -e ž () prostor za lepljenje: biti v lepilnici ◊ film. priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov
  3.      lépinja  tudi lepínja -e ž (ẹ̑; ) ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa: žemlje, rogljički in lepinje
  4.      lépljenka  -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ◊ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic
  5.      lepljívka  -e ž () vrtn. zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih, Pittosporum tobira
  6.      lépnica  -e ž (ẹ̑) 1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica; kimasta lepnica 2. zastar. lepenka: strešna lepnica
  7.      lepóčnica  -e ž (ọ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena: zelena lepočnica
  8.      lepoglásen  -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime
  9.      lepoglásje  -a s () star. blagoglasje: kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje
  10.      lepolás  in lepolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja
  11.      lepopísnica  -e ž () nekdaj lepopisni zvezek: razdeliti lepopisnice
  12.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa
  13.      lepotíca  -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / redko voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico // ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
  14.      lepotíčica  -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica
  15.      lepotíčka  -e ž (í) šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička
  16.      lepotíja  -e ž () 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
  17.      lepotína  -e ž (í) nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: še vedno hrani lepotine pokojne žene
  18.      lepôtka  -e ž (ó) knjiž., redko lepotica: lepotka ga je očarala
  19.      lepoznánec  -nca m () zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec
  20.      lepoznánski  -a -o prid. () zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list // estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa
  21.      lepoznánstvo  -a s () zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva
  22.      lépra  -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro
  23.      lépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza
  24.      lépšati  -am nedov. (ẹ̑) delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo
  25.      leptosomátik  -a m (á) antr. človek ozke telesne gradnje

   21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA