Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (21.276-21.300)



  1.      legendárnost  -i ž () lastnost, značilnost legendarnega: legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo
  2.      lèghórnka  -e ž (-ọ́) žarg. kokoš leghorn pasme: rediti leghornke
  3.      légija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5.000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije 2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev // ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic ● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
  4.      legionár  -ja m (á) pripadnik legije 1, 2: težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni; legionar tujske legije
  5.      legionárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na legionarje: legionarska vojska / legionarski boji
  6.      legíranje  -a s () glagolnik od legirati: legiranje jekla / legiranje juhe
  7.      legírati  -am dov. in nedov. () 1. metal. kovini ali zlitini dodati kak drug element: legirati jeklo; legirati aluminij s silicijem 2. gastr. dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati: legirati juho legíran -a -o: legirana omaka; legirano jeklo ♦ teh. legirano olje
  8.      legislatíva  -e ž () jur. 1. pravica do izdajanja zakonov; zakonodajna oblast: zvezna skupščina ima legislativo 2. telo, ki ima zakonodajno oblast; zakonodajno telo: delo legislative 3. zakonodaja: legislativa s premoženjskega področja
  9.      legislatíven  -vna -o prid. () jur. zakonodajen: legislativni dokumenti / legislativna oblast
  10.      legislatúra  -e ž () jur. 1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic: ob koncu legislature 2. zakonodaja
  11.      legitimácija  -e ž (á) 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, partijska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode 2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje tovariše; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze ◊ jur. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka pozakonjenje, pozakonitev
  12.      legitimacíjski  -a -o () pridevnik od legitimacija: imeti legitimacijske listine v redu
  13.      legitimíranje  -a s () glagolnik od legitimirati: obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju
  14.      legitimírati  -am dov. in nedov. () 1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost: miličnik ga je legitimiral 2. knjiž., redko napraviti, da kaj postane legitimno: legitimirati svojo oblast ♦ jur. legitimirati otroka pozakoniti legitimírati se dokazati, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost, pripadnost: vratar je zahteval, naj se legitimiram; legitimirati se policijskemu uradniku legitimíran -a -o: vsi potniki na vlaku so bili legitimirani / publ. biti legitimiran za kaj usposobljen, upravičen
  15.      légnar  -ja m (ẹ́) 1. lesena podloga za sode v kleti; lega: položiti sod na legnarje; hrastovi legnarji 2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov: spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih // vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti: legnarji so škripali pod težo zabojev
  16.      légnat  -i ž (ẹ̄) star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno, počasi: delati z legnatjo; nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo
  17.      leguminóza  -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze
  18.      legúra  -e ž () metal. zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina: proizvesti novo leguro; lahko taljive legure; legura jekla in titana
  19.      legván  -a m () zool. zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana: zeleni legvan
  20.      léha  -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe
  21.      lehnják  -a [tudi lǝh] m (á) lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak
  22.      leica  -e [lájk-] ž () maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico // pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico; neskl. pril., fot.: leica film film, širok 35 mm; leica format format posnetka z mero 24 x 36 mm
  23.      lekár  -ja m (á) 1. star. izdelovalec zdravil, lekarnar: kupiti kapljice pri lekarju 2. zastar. zdravnik
  24.      lekárna  -e ž () 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
  25.      lekárnar  -ja m () 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja

   21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326 21.351 21.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA