Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (20.251-20.275) 
- krôsna -sen s mn. (ó ȏ) nar. statve: ropot krosen ♪
- krôšnja -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe ♪
- krošnjár -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
- krošnjáriti -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
- krošnjárjenje -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno ♪
- krošnjárka -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka ♪
- krošnjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krošnjarje: krošnjarska trgovina / krošnjarsko dovoljenje ♪
- krošnjárstvo -a s (ȃ) nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo ♪
- krôšnjast -a -o prid. (ó) podoben krošnji: krošnjasta oblika ♪
- krošnjàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano ♪
- króta -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala ♪
- krótica -e ž (ọ́) manjšalnica od krota: na stezo je skočila krotica / ti krotica mala ♪
- krotíca -e ž (í) star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti // med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila ♪
- krotíčast -a -o prid. (í) star. krtičast: krotičaste noge ♪
- krotílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska oblika od krotilec: krotilka levov in tigrov ♪
- krotílnica -e ž (ȋ) prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri ♪
- krotovíca -e ž (í) star. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice ◊ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja ♪
- krotovíčast -a -o prid. (í) nav. ekspr. krivenčast, zvit: krotovičasta korenina / v daljavi se vidijo krotovičasti obronki // vozlast, zankast: krotovičast bič / krotovičasta preja ♪
- krôvnica -e ž (ȏ) 1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda 2. redko (strešna) letev: pribiti krovnico ♪
- krovnína -e ž (ȋ) geol. vse plasti, ki ležijo nad določeno plastjo kamnine: krovnina premogovega sloja ♪
- króžica -e ž (ọ̑) nar. vzhodno kozarec: naliti vina v krožice / izpiti polno krožico ♪
- króžkar -ja m (ọ̑) žarg. član krožka: v razredu je bilo veliko krožkarjev ♪
- króžkarstvo -a s (ọ̑) nastajanje in delovanje krožkov: na šoli se je krožkarstvo zelo razmahnilo ♪
- króžnica -e ž (ọ̑) 1. geom. sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krožnico s šestilom / žig z eno, dvema krožnicama 2. knjiž. pot v obliki krožnice: gibanje elektronov po krožnici / satelit se je usmeril na krožnico okoli zemlje ♪
- króžnikast -a -o prid. (ọ̑) podoben krožniku: krožnikasta posoda / nosil je ploščato krožnikasto pokrivalo ♪
20.126 20.151 20.176 20.201 20.226 20.251 20.276 20.301 20.326 20.351 
