Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (20.051-20.075) ![](arw_left.gif)
- kríkavec -vca m (í) zool. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v travi se je oglašal krikavec ♪
- kríkoma prisl. (ȋ) knjiž. kriče, kričeč: ljudje so krikoma bežali ♪
- krílast -a -o prid. (í) podoben krilu, peruti: krilasta zgradba / krilasta koža na vratu ♪
- krilàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima krila: krilat samec mravlje; krilate žuželke / podoba krilatega dečka; krilat konj, lev / ekspr. zbrali so se vsi krilati pevci ptiči ● ekspr. krilate besede, fraze vznesene; ekspr. imel je krilat govor vznesen ◊ bot. krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia; strojn. krilata matica matica, ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko ♪
- krilátec -tca m (ȃ) 1. star. angel: dobri krilatci / božji, nebeški krilatec / kamnit krilatec ∙ evfem. oditi med krilatce umreti 2. ekspr., redko ptič: dajal je zobati krilatcem ♪
- krilática -e ž (ȃ) vznesena beseda, besedna zveza s splošno znano vsebino: govornik je uporabljal bombastične fraze in krilatice / znane krilatice / ekspr. spustil je nekaj krilatic ♪
- krílovka -e ž (í) muz. trobenta z mehkim in temnim zvokom: igrati (na) krilovko ♪
- kriminál -a m (ȃ) 1. nav. ekspr. dejavnost, ki zajema kazniva dejanja: zaiti v kriminal; organiziran kriminal / v državi narašča kriminal / pojav gospodarskega kriminala // ekspr. kaznivo dejanje: prišlo je do kriminala 2. zastar. zapor, ječa: dolgo let je sedel v kriminalu ● pog., ekspr. taka obljuba je naravnost kriminal je zelo slaba, nemogoča, nesprejemljiva ♪
- kriminálec -lca m (ȃ) nav. ekspr. kdor se ukvarja s kriminalom: postal je kriminalec; kriminalec in črnoborzijanec / zavod za mladoletne kriminalce / ječe so bile polne kriminalcev / gospodarski kriminalec / pravi kriminalec je // storilec navadno hujšega kaznivega dejanja: kriminalec je na begu ♪
- kriminálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika ♦ jur. kriminalna statistika // pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba ♪
- kriminalíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // jur. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti ♪
- kriminalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kriminaliste ali kriminalistiko: kriminalistične metode / dobil je kriminalistično službo / kriminalistični inšpektor; mednarodna kriminalistična policija / inštitut za kriminološke in kriminalistične raziskave ♪
- kriminalístika -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko ♪
- kriminalitéta -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
- kriminálka -e ž (ȃ) 1. literarno delo iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov: bral je predvsem kriminalke in stripe / napeta kriminalka / ekspr. roman je čisto navadna kriminalka // filmska upodobitev takega dela: gledati kriminalko / v kinu predvajajo same kriminalke 2. ženska oblika od kriminalec: kaznilnica za kriminalke ♪
- kriminálnost -i ž (ȃ) nagnjenost h kriminalu: pri njem je bilo opaziti asocialnost in kriminalnost // redko kriminal: zašel je v kriminalnost ♪
- kriminologíja -e ž (ȋ) veda o vzrokih, pojavnih oblikah in posledicah kriminalitete: profesor za kazensko pravo in kriminologijo / inštitut za kriminologijo ♪
- krínka -e ž (ȋ) predmet za zakritje, spremembo obraza: za ples si je nadel krinko; roparji so nosili krinke; imela je dobro krinko; pustne krinke; nosi krinko koze // ekspr., navadno s prilastkom kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa: nadevati si krinko učenosti; sneti krinko amaterstva; pod krinko prijateljstva ga je izkoriščal; za to krinko se skriva njegova nemoč; krinka laži ● ekspr. pri njem je to samo krinka nepristno, lažno predstavljanje sebe; ekspr. končno mu je strgal krinko pokazal je njegovo pravo, resnično bistvo, podobo ♪
- krínkast -a -o prid. (ȋ) podoben krinki: krinkast izraz obraza ♪
- krínkati -am nedov. (ȋ) redko prikrivati, zakrivati: s prijaznostjo je krinkal sovražne misli / laži ni mogel dolgo krinkati ♪
- krinolína -e ž (ȋ) ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja dolgo krilo, podprto in razširjeno z obroči: nositi krinolino; dame v čipkastih krinolinah ♪
- kriogénika -e ž (ẹ́) teh. veda o zelo nizkih temperaturah ♪
- krípa -e ž (í) nar. lažji vprežni ali samotežni voz s košem: na dvorišču je stala kripa / naložili so polno kripo gnoja koš na takem vozu // slabš. vozilo, navadno slabše: kupil je staro kripo ♪
- krípica -e ž (í) manjšalnica od kripa: krompir je prevažal v kripici / stara kripica ♪
- krípta -e ž (ȋ) arhit. grobnica, navadno pod oltarnim prostorom romanskih in zgodnjegotskih cerkva: obokana kripta; bazilika s kripto ♪
19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151