Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (19.851-19.875)


  1.      kráten  -tna -o (ā) s števnikom pridevnik od krat m: 3-kratna ponovitev ♪
  2.      krátenje  -a s (á) glagolnik od kratiti: kratenje pravic, svobode ♪
  3.      kráter  -ja m (á) 1. odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava; (vulkansko) žrelo: rob kraterja / iz kraterja teče razžarjena lava 2. lijakasta vdolbina, ki jo povzroči eksplozija ali padec meteorita: na ravnini je bilo veliko kraterjev; globoki kraterji / bombni, meteoritski krater ◊ astr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; elektr. krater jamica na pozitivni elektrodi obločnice ♪
  4.      kráterski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krater: kraterski rob / kratersko jezero ◊ obl. kraterski ovratnik navzdol zavihan okrogel ovratnik, odmaknjen od vratu ♪
  5.      kratíca  -e ž (í) ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov: raba kratic // okrajšana beseda ali besedna zveza; okrajšava: na koncu knjige je dodan seznam kratic; v tekstu je veliko kratic ♪
  6.      krátiti  -im nedov., tudi kratíte; tudi kratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročati, delati, da ima kdo česa manj: kratili so mu osnovne pravice; prostosti, svobode mu ne kratimo; kratiti komu dolžno spoštovanje; teh ugodnosti si ne bom dovolil kratiti / ne krati mi veselja / z vpitjem mu je kratil jutranji mir, počitek; pojdi in ne krati mi spanja // star. braniti, preprečevati: vedno mu je kratila pijačo; nihče mi tega ne more kratiti 2. star., z dajalnikom povzročati, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine; krajšati: z veselim pripovedovanjem ji je kratil zimske večere ∙ star. s petjem si krati čas se zabava, odganja občutek praznote 3. zastar. delati kaj (bolj) kratko; skrajševati, krajšati: kratiti obleko / dan se že krati ♪
  7.      kratívec  -vca m (ȋ) lingv. grafično znamenje za kratki naglašeni samoglasnik: krativec in ostrivec ♪
  8.      kratko...  prvi del zloženk nanašajoč se na kratek: kratkoceven, kratkodlak, kratkohlačnik; kratkotrajen ♪
  9.      kratkobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) redkobeseden: ves večer je bila bolj kratkobesedna ♪
  10.      kratkocéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki ima kratko cev: kratkocevno pipico je natlačil s tobakom / kratkocevna puška ♪
  11.      kratkôča  -e ž (ó) redko kratkost: kratkoča predpisanih vzorcev / kratkoča nog ♪
  12.      kratkočásen  -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti ♪
  13.      kratkočásenje  -a s (á) glagolnik od kratkočasiti: kratkočasenje občinstva / delo mu je pomenilo samo kratkočasenje in zabavo ♪
  14.      kratkočásiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati komu kratkočasje: ves večer jih je kratkočasil; kratkočasiti koga s petjem; v družbi se kratkočasi ♪
  15.      kratkočásje  -a s (ȃ) duševno stanje ugodja, zadovoljstva: knjiga mu nudi prijetno kratkočasje; to dela samo zaradi kratkočasja / kratkočasja je bilo dovolj ves večer kratkočasenja ♪
  16.      kratkočásnež  -a m (ȃ) ekspr. kratkočasen človek: bil je prijeten kramljavec in kratkočasnež ♪
  17.      kratkočásnica  -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪
  18.      kratkočásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kratkočasnega: kratkočasnost zgodbe / zaradi svoje kratkočasnosti je bil povsod dobrodošel ♪
  19.      kratkodlák  in kratkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratko dlako: kratkodlak pes / mehko in kratkodlako krzno ♪
  20.      kratkodlákar  -ja m (ȃ) žival s kratko dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški kratkodlakar lovski pes s prisekanim repom in kratko dlako, rjave barve ali bele barve z rjavimi lisami ♪
  21.      kratkodnévnica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
  22.      kratkodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. kratek, kratkotrajen: kratkodobno veselje ♪
  23.      kratkoglàv  in kratkogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo: kratkoglav človek / kratkoglava lobanja ♪
  24.      kratkoglávec  -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo ♪
  25.      kratkoglávost  -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo ♪

   19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA