Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (19.301-19.325)



  1.      kopitljáti  -ám nedov.) 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem
  2.      kopjaník  -a m (í) nekdaj vojak, oborožen s kopjem: pehoto so sestavljali lokostrelci, kopjaniki in suličarji; odred turških kopjanikov
  3.      kópjast  -a -o prid. (ọ̄) nav. ekspr. podoben kopju: pajek s kopjastimi nožicami
  4.      kopjáš  -a m (á) nar. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu: kopjaši so jih spremljali z vriski
  5.      kopníca  -e ž (í) redko zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: začele so se kazati kopnice
  6.      kopnína  -e ž () knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je že kazala kopnina
  7.      kopnjáva  -e ž () nar. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: po strminah se je pokazala kopnjava; po kopnjavah so se pasli gamsi
  8.      kópra  -e ž (ọ̑) užitni trdni del kokosovega oreha: mleti kopro; praženje kopre
  9.      kopréna  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. tančica, pajčolan: imela je s kopreno zagrnjen obraz; črna, prozorna koprena; pren. na široko je začel odgrinjati kopreno z njegove preteklosti 2. ekspr. meglica, prozoren oblak: po nebu so plule komaj vidne koprene / sonce se je zavijalo v zlato kopreno / nad pokrajino je visela koprena megle ◊ tekst. zelo tanka plast neurejenih vlaken
  10.      koprénast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kopreno: koprenasta ruta; koprenasto oblačilo / koprenasta megla / obzorje je koprenasto
  11.      kopríva  -e ž (í) rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov ∙ tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesrečabot. mala kopriva kopriva z manjšimi, pri dnu srčastimi listi, Urtica urens; mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus; vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus
  12.      koprívar  -ja m () zool., navadno v zvezi mali koprivar dnevni metulj z živo pisanimi krili, Aglais urticae
  13.      koprívast  -a -o prid. (í) po barvi podoben koprivi: koprivaste hlače; vojaki v koprivastih srajcah koprívasto prisl.: koprivasto zelena uniforma
  14.      koprívka  -e ž () med. zelo srbeč, rdeče obrobljen izpuščaj, ki se pojavi pri koprivnici
  15.      koprívnica  -e ž () med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji: jedel je jagode in dobil koprivnico
  16.      koprívničast  -a -o prid. () med. tak kot pri koprivnici: koprivničast izpuščaj
  17.      kòprodúkcija  -e ž (-ú) sodelovanje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: koprodukcija je uspela; filmska koprodukcija; koprodukcija med domačimi in tujimi filmskimi podjetji / stopili so v koprodukcijo z beograjsko založbo // žarg. koprodukcijski film: posnel je že pet nemških koprodukcij
  18.      kopúča  -e ž (ú) knjiž. kepa, gruča: kopuča lešnikov ♦ min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi
  19.      kopúčast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kopučo: kopučasti lešniki / kopučast kremen
  20.      kópula  -e ž (ọ̑) lingv. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; vez: poiskati kopule v stavku // veznik: kopule: in, pa, ter ◊ filoz. beseda, ki potrjuje ali zanikuje odnos med osebkom in povedkom
  21.      kopulácija  -e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje organizmov z združitvijo moške in ženske spolne celice: kopulacija in konjugacija 3. knjiž., redko spolno občevanje
  22.      kopulacíjski  -a -o () pridevnik od kopulacija: kopulacijski postopek
  23.      kopulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kopulo: kopulativni glagoli; kopulativni vezniki; kopulativno priredje vezalno priredje
  24.      kopulírati  -am nedov. in dov. () biol. opravljati kopulacijo: kopulirajo le fiziološko različne gamete
  25.      kopúlja  -e ž (ú) nar. kopača, motika: kopati s kopuljo

   19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA