Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (18.851-18.875)



  1.      kompetírati  -am nedov. in dov. () knjiž. kandidirati, prositi: odločil se je, da bo kompetiral
  2.      kompilácija  -e ž (á) nav. slabš. knjižno delo, razprava, ki temelji na tujih ugotovitvah, dognanjih: avtor priznava, da je njegovo delo kompilacija; spretno sestavljena kompilacija // izdelava, sestavljanje knjižnega dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: pogosto je zašel v kompilacijo
  3.      kompilátor  -ja m () nav. slabš. kdor izdeluje, sestavlja knjižno delo, razpravo po tujih ugotovitvah, dognanjih: spreten kompilator ♦ jur. kdor sestavlja nove predpise po starih brez bistvenih sprememb
  4.      kompilátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na kompilatorje ali kompilacijo: ne potrebujemo kompilatorskih del / kompilatorske metode
  5.      kompilírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: nič izvirnega ni napisal, vse življenje je samo kompiliral / kompiliral je iz različnih virov ♦ jur. sestavljati nove predpise po starih brez bistvenih sprememb
  6.      kompjuterizírati  -am dov. in nedov. () uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo; pren. kompjuterizirati družbo kompjuterizíran -a -o: kompjuterizirano vodenje
  7.      kompleksíja  -e ž () 1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija 2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov
  8.      komplementáren  -rna -o prid. () knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni ♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
  9.      komplementárnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti
  10.      kompletíranje  -a s () glagolnik od kompletirati: kompletiranje knjižnice z novejšimi deli
  11.      kompletírati  -am dov. in nedov. () dodati manjkajoče, izpopolniti: s tem izvodom je kompletiral knjižno zbirko / z dokupom posameznih parcel bodo kompletirali velike zemljiške komplekse
  12.      komplicíranost  -i ž () lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi
  13.      komplicírati  -am nedov. in dov. () delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira ♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja // delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o 1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran 2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek 3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe ◊ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
  14.      komplikácija  -e ž (á) 1. nav. mn. kar naredi kaj težavno, težje rešljivo; zaplet, ovira: nihče ni računal, da se bodo pojavile komplikacije; čemu so potrebne tolikšne komplikacije / ekspr. če se mu kaj zgodi, bomo spet imeli komplikacije težave, neprijetnosti 2. med. obolenje, ki se pojavi ob osnovni bolezni: po operaciji so nastopile komplikacije / ta bolezen se običajno pojavlja kot komplikacija sladkorne bolezni
  15.      komplimentírati  -am nedov. () knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala
  16.      komponénta  in komponênta -e ž (ẹ̑; ) knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorjifiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer // s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta
  17.      komponíranje  -a s () glagolnik od komponirati: posvetil se je komponiranju; v komponiranju ni uspel / komponiranje popevk / teh težav se je slikar pri komponiranju dobro zavedal; arhitektonsko komponiranje
  18.      komponírati  -am nedov. in dov. () 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo // redko ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako komponíran -a -o: prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
  19.      kompostírati  -am nedov. in dov. () povzročati, delati, da se kaj spremeni v kompost: kompostirati plevel in listje / šota se kompostira dve leti
  20.      kompóstnica  -e ž (ọ̑) 1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico; mešanica kompostnice, gnojevke in listovke // kompostna zemlja: saditi v kompostnico 2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico
  21.      kompóstovka  -e ž (ọ̑) vrtn. prst iz dozorelega komposta: saditi v kompostovko
  22.      kompozícija  -e ž (í) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe // nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev 2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija // veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji 3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah 4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak
  23.      kompozicionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kompozicijo: kompozicionalne posebnosti posameznih slikarjev / odmik od tradicionalnih kompozicionalnih shem
  24.      komprésa  -e ž (ẹ̑) med. 1. tkanina, s katero se med operacijo prekrije področje okoli rane zaradi preprečitve okužbe: kompresa iz platna 2. obkladek, zlasti mrzli: zdravnik mu je priporočil komprese
  25.      kompresíja  -e ž () 1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija 2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre ◊ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje

   18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926 18.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA