Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (18.451-18.475) 
- kočírati -am nedov. (ȋ) redko kočijažiti: gospodar je sam kočiral ♪
- kóčka -e ž (ọ́) nar. vzhodno hišica, bajtica: imel je le njivo in napol podrto kočko ♪
- kóčna -e ž (ọ̄) geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica ♪
- kóčnjak tudi kočnják -a m (ọ̄; á) star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak ♪
- kočúra -e ž (ȗ) slabš. grda, slaba hiša: kočura mu je pogorela; živi v stari kočuri // hiša sploh: celo življenje je varčeval za to kočuro ♪
- kóda 1 -e ž (ọ̑) teh. kod: izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / ključavnica s štirištevilčno kodo ♪
- kóda 2 -e ž (ọ̑) muz. zaključni, končni del skladbe, stavka: v celi skladbi je koda najučinkovitejša ♪
- kódak -a m (ọ̑) fotografski aparat ameriške tovarne Kodak: turist je s svojim kodakom neprestano fotografiral // zastar. fotografski aparat sploh ♪
- kodélja -e ž (ẹ̑) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin ♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken ♪
- kodéljast -a -o prid. (ẹ̑) podoben kodelji: kodeljast šop las ♪
- kodéljica -e ž (ẹ̑) bot. dozorelo regratovo socvetje: veter raznaša regratove kodeljice ♪
- kodificírati -am dov. in nedov. (ȋ) združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava // knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik kodificíran -a -o: knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo ♪
- kodifikácija -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence ♪
- kodíranje -a s (ȋ) glagolnik od kodirati: kodiranje podatkov, sporočil ♪
- kodírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik kodíran -a -o: oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig ♪
- kodráč -a m (á) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: ne druži se s tistim kodračem ♪
- kodrálo -a s (á) redko klešče (za kodranje): segreti kodralo ♪
- kódranje -a s (ọ̑) glagolnik od kodrati: kodranje las / kodranje krompirjevih listov / klešče (za kodranje) kleščam podobna priprava za kodranje las ♪
- kódranka -e ž (ọ̑) tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodranke ♪
- kódrast -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste ♪
- kódrati -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje ♪
- kódrav -a -o prid. (ọ́) kodrast: kodravi lasje; kodrava volna / kodrava glava ♪
- kódravec -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca ♪
- kódravka -e ž (ọ́) 1. tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodravke 2. mn., redko klešče (za kodranje): kupila si je nove kodravke ♪
- kódravost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne ♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo ♪
18.326 18.351 18.376 18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 
