Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (18.401-18.425)



  1.      kobáliti  -im nedov.) redko okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas kobáliti se in kobáliti ekspr. nerodno, okorno hoditi: kobaliti se navkreber / kobaliti se čez posekano drevje
  2.      kobálja  -e ž (á) 1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa 2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal // mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale
  3.      kóbalt  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta
  4.      kóbalten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. (kobaltovo) moder: kobaltna barva / kobaltno nebo
  5.      kóbaltov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barvemed. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev kóbaltovo prisl.: kobaltovo modra barva
  6.      kobíla  -e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočenpreg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto 2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile 3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila // opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila
  7.      kobílar  -ja m () zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus: v vrhu smreke je zažvižgal kobilar
  8.      kobílar  in kobilár -ja m (; á) zastar. konjar: kobilarji in mešetarji
  9.      kobilárna  -e ž () kraj, prostor za vzrejo konj: kupil je konja v kobilarni / kobilarna v Lipici
  10.      kobílast  -a -o prid. (í) nizko velik, neroden: kobilasta ženska
  11.      kobílica  -e ž (í) 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čolnmuz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria
  12.      kobíličar  -ja m (í) zool. ptica pevka, ki živi zlasti na močvirnih tleh, ob vodi, Locustella naevia
  13.      kóbra  -e ž (ọ̑) velika, zelo strupena azijska kača: pik kobre
  14.      kóbranka  -e ž (ọ̑) zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus
  15.      kobúla  -e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah ♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja
  16.      kobúlast  -a -o prid. (ú) podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti ♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora
  17.      kobúlica  -e ž (ú) manjšalnica od kobula: kobulica lešnikov
  18.      kobúlnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline, ki imajo cvete združene v kobule, Apiaceae
  19.      kôca  -e ž (ó) nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
  20.      kôcast  -a -o prid. (ó) 1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo 2. redko velik, cunjast: kocaste snežinke
  21.      kocína  -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri človeku: izpuliti kocino; roke je imel poraščene z dolgimi črnimi kocinami; kocine na bradi, prsih
  22.      kocínar  -ja m () ekspr. 1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil 2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja
  23.      kocínast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino
  24.      kocínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od kocina: fant si je vsako kocinico sproti obril
  25.      kócka  -e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke 2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa // tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockatiekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet

   18.276 18.301 18.326 18.351 18.376 18.401 18.426 18.451 18.476 18.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA