Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (18.051-18.075)



  1.      klátenje  -a s (á) glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu
  2.      kláteški  -a -o prid. () nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi
  3.      kláteštvo  -a s () klateško življenje: odpovedal se je klateštvu / prijeli so jo zaradi klateštva
  4.      klátež  -a m () ekspr. kdor se (rad) potepa, pohajkuje: bil je velik klatež
  5.      kláti  kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati // ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepitiekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži klán -a -o: klane deščice
  6.      klatíti  in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. ( á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi
  7.      klativíteški  -a -o prid. () nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih
  8.      klativíteštvo  -a s () v srednjem veku pojavljanje klativitezov in njihova dejavnost: klativiteštvo Erazma Predjamskega
  9.      klátivítez  -a m (-) 1. v srednjem veku (pustolovski) vitez: oprode s slavnimi klativitezi 2. redko klatež: to ti je klativitez
  10.      klávec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja s klanjem (domačih) živali: dolga leta je bil klavec / klavec prašičev, živine
  11.      klavecín  tudi clavecín -a [druga oblika klavecin tudi klavesin] m () knjiž. čembalo: igra (na) klavecin
  12.      kláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtevagr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali
  13.      klaviatúra  -e ž () 1. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu: glasbila s klaviaturo / ekspr. prsti so drseli po klaviaturi / bele tipke klaviature ♦ muz. nožna, pedalna klaviatura // redko tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tastatura: klaviatura pisalnega stroja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogata klaviatura lirike / klaviatura skladateljevega čustvovanja / imel je celo klaviaturo vprašanj
  14.      klavicímbal  -a m () muz. čembalo: v kotu sobe je stal klavicimbal; udarjala je po tipkah klavicimbala
  15.      klavičémbalo  tudi klavicémbalo -a [-če-] m (ẹ̑) muz. čembalo: od časa do časa udari na klavičembalo
  16.      klavikórd  -a m (ọ̑) muz., nekdaj glasbilo s strunami in kovinskimi ploščicami, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: igrati (na) klavikord
  17.      klavír  -ja m () glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati; ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavirmuz. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah
  18.      klaviríst  -a m () ekspr. kdor igra klavir; pianist: nastopil je znan klavirist; violinisti in klaviristi
  19.      klavírski  -a -o prid. () nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer ♦ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
  20.      klávnica  -e ž () stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica ♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke
  21.      klávničar  -ja m () kdor dela v klavnici: dela kot klavničar
  22.      klávničen  -čna -o prid. () redko klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni
  23.      klavnína  -e ž () znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino
  24.      klávniški  -a -o prid. () nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni
  25.      klávnost  -i ž () agr. uporabnost zaklanih živali, izražena navadno v odstotkih: nizka, visoka klavnost

   17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 18.126 18.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA