Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (18.001-18.025) 
- klàp medm. (ȁ) posnema glas pri udarcu ob zapiranju: roleta se spusti, klap ♪
- klápa 1 -e ž (á) pog. skupina, druščina: pripada isti klapi; hotel se je uveljaviti v klapi / s svojo klapo je šel na izlet / fantje se družijo v večje ali manjše klape / tatinske klape ♪
- klápa 2 -e ž (á) film. priprava za označevanje sinhronosti zvočnega in filmskega posnetka pri snemanju: tajnica je stopila s klapo pred kamero ∙ žarg., film. padla je prva klapa začelo se je snemanje filma ♪
- klápast -a -o prid. (á) 1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi 2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla ♪
- klápati -am nedov. (ȃ) nižje pog. biti v redu, ujemati se: tukaj nekaj ne klapa / stvari ne klapajo tako, kakor bi morale ♪
- klapáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: klavrno je klapal dalje; utrujen klapa proti vasi // redko hoditi, iti: klapal bo še lep kos poti ♪
- klápav -a -o prid. (á) navadno v zvezi z uho klapast: pes s klapavimi ušesi ♪
- klápavica -e ž (á) užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice ♪
- klapoúh -a -o prid. (ȗ ū) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja 2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog ♪
- klapoúšec -šca m (ȗ) ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje ♪
- klapoúšen -šna -o prid. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno ♪
- klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše ♪
- klapoúšnica -e ž (ȗ) zastar. klofuta, zaušnica: dala mu je dve klapoušnici ♪
- klapoúšniti -em dov. (ú ȗ) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih ♪
- klápovka -e ž (ā) agr. srednje debela hruška rdečkaste barve ♪
- klarét -a m (ẹ̑) agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta ♪
- klarinét -a m (ẹ̑) pihalni instrument z višjim tonskim obsegom: igrati klarinet / altovski, basovski klarinet ♪
- klarinetíst -a m (ȋ) kdor igra klarinet: nastop klarinetistov ♪
- klarísinja -e ž (ȋ) redovnica reda sv. Klare: samostan klarisinj ♪
- klás -a m (ȃ) 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas ∙ ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje ♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase 2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase ♪
- klása -e ž (ȃ) 1. pog. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v znanju: zbrale so se same klase iz našega razreda / ta je pa klasa bistroumen, pameten 2. aer., navt. stopnja kakovosti in uporabnosti, razred: določiti ladji klaso; spričevalo o klasi / to letalo spada v mednarodno klaso // dokument, izjava o tej stopnji: dobiti klaso za dolgo plovbo ♪
- klásast -a -o prid. (ȃ) ki ima klas: klasasta rastlina ♦ bot. klasasto socvetje socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi ♪
- klasàt -áta -o prid. (ȁ ā) nav. ekspr. ki ima velike klase: klasata pšenica ♪
- klásek -ska m (ȃ) manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski ♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov ♪
- klásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klas: klasne rese / ekspr. klasno polje žitno ♪
17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 
