Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (17.976-18.000)


  1.      kláka  -e ž (ā) knjiž., ekspr. najeta skupina ljudi, ki v gledališču, na prireditvah ploska, žvižga: pevka je imela svojo klako / navdušena klaka ploskanje, žvižganje ♪
  2.      kláma  -e ž (á) 1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami 2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta ♪
  3.      klámast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta ♪
  4.      klamáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja // redko hoditi, iti: moral je peš klamati več ur 2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu ♪
  5.      klámav  -a -o prid. (á) ekspr. omotičen, mlahav: trop klamavih ovc / bili so že vsi klamavi ♪
  6.      klámfa  -e ž (ȃ) pog. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti klamfo v trama / železna klamfa; prim. penja, skoba ♪
  7.      klámfarski  tudi klamfárski -a -o prid. (ȃ; á) pog., slabš. kvantarski: pojejo samo klamfarske popevke ♪
  8.      klámfati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec ♪
  9.      klamfáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj klamfaš neumnosti ♪
  10.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil ♪
  11.      klampáti  -ám nedov. (á ȃ) redko klamati: klampati v breg ♪
  12.      klán  -a m (ȃ) 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu ♪
  13.      klánčast  -a -o prid. (á) ekspr. ki ima veliko klancev: pot je bila dolga in klančasta ♪
  14.      klánček  -čka m (á) manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic ♪
  15.      klančína  -e ž (í) 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce ♪
  16.      klánčnica  -e ž (ȃ) 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico ♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice ♪
  17.      klánec  -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib ♦ fiz. poševna ravnina ♪
  18.      klanfa  ipd. gl. klamfa ipd. ♪
  19.      klaníca  -e ž (í) nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami ♪
  20.      klánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci ♪
  21.      klánjati se  -am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano ∙ slabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel ♪
  22.      klánje  -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa ♪
  23.      klánovec  -vca m (ȃ) slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev ♪
  24.      klánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klan: klanski poglavar; klanska družina / med njimi je bila klanska povezanost ♪
  25.      klánstvo  -a s (ȃ) slabš. pripadnost klanu: razlika med klanstvi / kmečko klanstvo ♪

   17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA