Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (17.876-17.900) 
- kinemátika -e ž (á) fiz. nauk o gibanju teles brez upoštevanja sil, ki gibanje povzročajo: študirati kinematiko ♪
- kinematográf -a m (ȃ) poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča // kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme ♪
- kinematografíja -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec // ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije ♪
- kinematográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kinematograf ali kinematografijo: kinematografska mreža / kinematografsko podjetje / kinematografski projektor kinoprojektor; kinematografska dvorana kinodvorana; kinematografska predstava filmska predstava ♪
- kinéta -e ž (ẹ̑) grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija ♪
- kinétika -e ž (ẹ́) fiz. kinematika: kinetika in biomehanika ♦ kem. kemijska kinetika ♪
- kínkati -am nedov. (ȋ) ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave ♪
- kínoamatêr -ja m (ȋ-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja s snemanjem (filmov): fotoamaterji in kinoamaterji ♪
- kínoaparatúra -e ž (ȋ-ȗ) aparatura za predvajanje filmov: gre za nakup nove kinoaparature ♪
- kínodvorána in kíno dvorána ž (ȋ-ȃ) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča ♪
- kinofikácija -e ž (á) publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije ♪
- kínokámera -e ž (ȋ-ȃ) (filmska) kamera: objektiv kinokamere ♪
- kinologíja -e ž (ȋ) veda o psih: časopis za lov in kinologijo ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
- kínooperatêr -ja m (ȋ-ȇ) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja ♪
- kínopredstáva in kíno predstáva -e ž (ȋ-ȃ) filmska predstava: obiskati kinopredstavo / mladinska, šolska kinopredstava ♪
- kínoprográm -a m (ȋ-ȃ) publ. program filmskih predstav: kinoprogram za danes ♪
- kinotéka -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke ♪
- kinžal gl. kindžal ♪
- kipár -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa ♪
- kipáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft) ♪
- kipárjenje -a s (á) glagolnik od kipariti: slikanje in kiparjenje / kiparjenje v lesu ♪
- kipárka -e ž (á) ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke ♪
- kipárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kiparje ali kiparstvo: kiparska razstava; kiparska in grafična dela / kiparska umetnost in slikarstvo / kiparsko dleto ♪
- kipárstvo -a s (ȃ) umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo ♪
17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 
