Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (17.151-17.175) ![](arw_left.gif)
- kápati -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo ♪
- kápavica -e ž (ā) med. nalezljiva spolna bolezen z gnojnim izcedkom; gonoreja: dobiti, imeti kapavico ♪
- kápavičen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik ♪
- kapéla -e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela 2. raba peša manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela ♪
- kapélica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od kapela: stranska kapelica / romarska kapelica / na razpotju so sezidali kapelico ♪
- kápelj -na [pǝl] m (ā) sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo: v potoku je bil kapelj skoraj pod vsakim kamnom ♪
- kapélnik -a m (ẹ̑) kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta ♪
- kápen -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kap m: kapna vrsta opeke ♦ grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov ♪
- kápera -e ž (ȃ) nav. mn., gastr. kapra: sesekljane kapere ♪
- kapétan -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪
- kapetánica -e ž (ȃ) star. kapetanova žena: gospa kapetanica ♪
- kapetaníja -e ž (ȋ) navt. kapitanija ♪
- kapétanka -e ž (ẹ̑) šport. ženska oblika od kapetan: kapetanka ženske reprezentance ♪
- kapétanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kapetane: kapetanske oznake / kapetanska uniforma ♪
- kápica -e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto kapico / vžigalna kapica posodica z razstrelivom, s katerim se povzroči eksplozija glavnega razstreliva ◊ bot. koreninska kapica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; geom. krogelna kapica z ravnino oddeljeni del krogle, manjši od polkrogle; zool. kapica del želodca prežvekovalcev, v katerem se hrana sprijema v kepe ♪
- kápič -a m (ȃ) redko kapelj ♪
- kápičar -ja m (ā) bot., v zvezi lasasti kapičar mah, ki ima na vrhnjem delu pokrivalu podobno, spodaj nacefrano tvorbo, Polytrichum ♪
- kápičast -a -o prid. (á) podoben kapici: pokrovček kapičaste oblike ♦ strojn. kapičasta matica matica, ki je na eni strani zaprta ♪
- kapilára -e ž (ȃ) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari ♪
- kapiláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapilaro: kapilarni in limfni obtok / kapilarna krvavitev / kapilarna cevka ♪
- kapilárka -e ž (ȃ) fiz., med. kapilara ♪
- kapilárnost -i ž (ȃ) fiz. pojav, pri katerem se tekočina v kapilari dvigne ali zniža glede na zunanjo gladino: proučevati kapilarnost / sila kapilarnosti ♪
- kapírati -am dov. in nedov. (ȋ) nižje pog. razumeti, dojeti: trikrat sem mu povedal, pa še ni kapiral ♪
- kapitál -a m (ȃ) 1. denar, proizvajalna sredstva, finančne naložbe, ki prinašajo dohodek: kapital se obrestuje / nalagati, vlagati kapital v industrijo / denarni kapital / v kapitalistični ekonomiki: državni, privatni kapital; kapital delniške družbe ♦ ekon. kapital vrednost, ki služi za prilaščanje presežne vrednosti z izkoriščanjem mezdnega dela; cirkulirajoči kapital; industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital; izvoz kapitala; uvoz kapitala; fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke 2. nav. ekspr. denar, materialne dobrine sploh: potrošil je že precej kapitala; vse življenje si je kopičil kapital / v posestvu ima precejšen kapital // s prilastkom vrednost, vrednota: duhovni, moralni kapital naroda / reke so naš naravni kapital // navadno v povedni
rabi izraža veliko količino: ta denar je zanj že kapital / takšno imetje je pravi kapital 3. publ., v kapitalistični ekonomiki lastniki kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: domači in tuji kapital; v ozadju volilne kampanje stoji veleindustrijski kapital ♪
- kapitálček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od kapital 2: pridobil si je precejšen kapitalček / politični kapitalček ♪
17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251