Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (17.101-17.125)



  1.      kanonírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kanonirje: kanonirska uniforma / kanonirski polk
  2.      kanoníst  -a m () rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist
  3.      kanóniški  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kanonike: kanoniška obleka / kanoniška inštalacija
  4.      kanonizácija  -e ž (á) 1. rel. razglasitev za svetnika: svečana kanonizacija; predlog za kanonizacijo 2. knjiž. uzakonitev, kodifikacija: kanonizacija moralnih norm / kanonizacija umetnostne smeri
  5.      kanonizírati  -am dov. in nedov. () 1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali 2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer
  6.      kánonski  -a -o prid. () nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige / kanonsko pravo cerkveno pravo
  7.      kanónski  -a -o prid. (ọ̑) pog. topovski: kanonska krogla
  8.      Kanosa  gl. Canossa
  9.      kànt  m neskl. () pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant
  10.      kánta  -e ž () ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti
  11.      kantaridín  -a m () farm. strup iz španske muhe
  12.      kantáta  -e ž () muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev
  13.      kantáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kantato: skladba je bolj operna kot kantatna / kantatni slog
  14.      kántávtor  -ja m (-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja
  15.      kántica  -e ž () manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast
  16.      kantiléna  -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine
  17.      kantína  -e ž () majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici: imajo klubske prostore in kantino; po večerji so se zbirali v kantini / tovarniška, vojaška, železniška kantina
  18.      kantinêr  -ja m () pog. prodajalec v kantini
  19.      kantinêrka  -e ž () pog. prodajalka v kantini
  20.      kantínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kantino: kantinska baraka / ekspr. kantinske cene
  21.      kantón  -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta
  22.      kantonálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava
  23.      kantónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kanton: kantonska oblast / kantonski kamen obcestni kamen, smernik
  24.      kántor  -ja m () nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj
  25.      kántorski  -a -o prid. () knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost

   16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA