Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (16.976-17.000)



  1.      kámnotiskár  -ja m (ā-á) kdor dela litografije; litograf: kamnotiskar mu je izdelal vizitke
  2.      kamnotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) geol. nanašajoč se na nastajanje kamna, kamnine: te korale so kamnotvorne / kamnotvorni procesi
  3.      kamnovŕt  tudi kamenovŕt -a m () zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
  4.      kámoli  prisl. () zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje
  5.      kámor  prisl. () navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli
  6.      kámor  vez. () v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja
  7.      kamóra  -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi
  8.      kámorkóli  in kámor kóli prisl. (-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli
  9.      kámorkóli  in kámor kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo
  10.      kámp  tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (; ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema
  11.      kámpa  -e ž () zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev
  12.      kampaníl  -a m () um. kampanile
  13.      kampaníle  -a m () um. zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi: kampanile stolne cerkve
  14.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja
  15.      kampánja 2 -e ž (ā) knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji
  16.      kampánjski  -a -o prid. () nav. slabš. ki poteka, traja močneje le v krajših razdobjih: učenje ne sme biti kampanjsko, ampak trajno / kampanjske akcije kampánjsko prisl.: delati kampanjsko
  17.      kampánjščina  -e ž () žarg. kampanjsko delo: kritizirati metodo kampanjščine
  18.      kámpeljc  -a [pǝl] m () pog., ekspr. sposoben, domiseln človek, navadno moški: kdo bi si mislil, da je tak kampeljc; kampeljc in pol
  19.      kamping  ipd. gl. camping ipd.
  20.      kampíranje  tudi campíranje -a [druga oblika kam- in kem-] s () glagolnik od kampirati: v gozdičku so uredili prostor za kampiranje; taksa za kampiranje
  21.      kampírati  -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. () pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo
  22.      kampíst  tudi campíst -a [druga oblika kam- in kem-] m () pog. kdor biva, živi v kampu: šotori kampistov
  23.      kámpo  -a m () žarg., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant
  24.      kámra  -e ž () 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri 3. nar. vzhodno shramba
  25.      kámrica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od kamra: spala je v kamrici poleg izbe; svetla, tesna kamrica / podstrešna kamrica

   16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA