Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (16.376-16.400)


  1.      jezerján  in jezerjàn -ána m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko mostiščar: jezerjani so bili predvsem ribiči ♪
  2.      jézerka  in jezérka in jezêrka -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) zool. velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv: jezerka iz Bohinjskega jezera ♪
  3.      jezêrka  -e ž (ȇ) vet. ovca jezersko-solčavske pasme ♪
  4.      jézernat  tudi jezérnat tudi jezêrnat -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) poln jezer: jezernata dežela ♪
  5.      jézernica  tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) 1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice 2. jezerska voda: piti jezernico 3. knjiž., redko lokvanj: bele jezernice ♪
  6.      jézica  -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od jeza: počakal je, da se ji je jezica polegla, razkadila; požreti jezico; zadrževana jezica; solze jezice ♪
  7.      jezíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika ♦ bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev ♪
  8.      jezíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. jezična ženska: vtikala se je v kupčijo, čeprav se, jezičnica, ni nanjo prav nič razumela; opravljive jezičnice / neugnana jezičnica ♪
  9.      jezikáč  -a m (á) slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev; lenuh in jezikač ♪
  10.      jezikálo  -a s (á) jezikač: kakšno jezikalo je ta človek ♪
  11.      jezikánje  -a s (ȃ) glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja ♪
  12.      jezíkast  -a -o prid. (í) 1. po obliki podoben jeziku: jezikasti listi, plameni 2. slabš. jezičen: jezikasta ženska ♪
  13.      jezikáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh ♪
  14.      jezikàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci ♪
  15.      jezikávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec ♪
  16.      jezikávost  -i ž (á) ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti ♪
  17.      jezikávt  -a m (ȃ) jezikač: nastopiti proti jezikavtom ♪
  18.      jezikočeljústnica  -e ž (ȗ) biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih ♪
  19.      jezikoslóvka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke ♪
  20.      jezíkovka  -e ž (í) zool. ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina ♪
  21.      jezikoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. jezikoslovje: jezikoznanstvo in zgodovina ♪
  22.      jezikúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja ♪
  23.      jezljánje  -a s (ȃ) glagolnik od jezljati: zmeraj je našel priliko za jezljanje / odvaditi se jezljanja ♪
  24.      jezljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca ♪
  25.      jezljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče ♪

   16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA