Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (16.226-16.250)


  1.      jecljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic: jeclja od rojstva; nekoliko jeclja // pretrgano, s prekinitvami govoriti: jecljati iz zadrege, od razburjenja / jecljati nerazumljive besede; pozdravljeni, je jecljala 2. ekspr. nerodno, slabo se izražati: o teh stvareh more novela le jecljati jecljáje: jecljaje govoriti, prositi jecljajóč -a -e: pristopila je vsa zmedena, jecljajoč pozdrav; jecljajoč otrok ♪
  2.      jecljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki jeclja: jecljavi otroci / jecljava govorica / ekspr. jecljava pesnitev ♪
  3.      jecljávec  -vca m (ȃ) kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev ♪
  4.      jecljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki jeclja: najmlajša hči je bila jecljavka ♪
  5.      jecljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja ♪
  6.      jéča  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije ∙ ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani 2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi 3. jur., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva ♪
  7.      ječáj  -a m (ȃ) enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas: tu in tam se je slišal ječaj / ječaj žensk ječanje ♪
  8.      ječánje  -a s (ȃ) glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami ♪
  9.      ječár  -ja m (á) nekdaj kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti ječarja; grajski ječar / ekspr. ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda pazniki ♪
  10.      ječaríca  -e ž (í) nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: pridobiti si naklonjenost ječarice ♪
  11.      ječárka  -e ž (á) nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: siva ječarka ♪
  12.      ječárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ječarje: ječarska samovolja / ječarska služba ♪
  13.      ječáti  -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í) 1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti ∙ ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom // ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami // ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd 2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu ječé: vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo ječèč -éča -e: ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni ♪
  14.      ječàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki (rad) ječi: ječav bolnik; ekspr. odrinil je ječavo leso 2. nar. gorenjsko, ekspr. tožeč, tarnajoč: kaj bi takole ječavo revše ♪
  15.      ječávec  -vca m (ȃ) nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci ♪
  16.      ječmenják  -a m (á) star. ječmenov kruh: peči ječmenjak ♪
  17.      ječménka  -e ž (ẹ̄) 1. redko ječmenova slama: kup ječmenke 2. knjiž. ječmenova moka: na žrmljah zmleta ječmenka 3. agr. zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve: petrovke in ječmenke ♪
  18.      ječménovka  -e ž (ẹ́) 1. ječmenova slama: uporabljati ječmenovko za krmo 2. pog. kar je iz ječmena: ona pije pravo kavo, jaz pa ječmenovko / kruh iz ječmenovke ječmenove moke ♪
  19.      jedáča  -e ž (á) nav. ekspr. kar se jé, jedi: pripravljati jedačo za slavje; zahvaliti se za jedačo; na veselici je za jedačo in pijačo poskrbljeno / zmernost v jedači v jedi ♪
  20.      jédavčev  -a -o (ẹ́) pridevnik od jedavec: jedavčevi kristali ♪
  21.      jédavec  -vca m (ẹ́) min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca; fluorit ♪
  22.      jèdeta  [dǝt] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jedeta, padel bo // izraža začudenje, presenečenje: jedeta, koliko jih je / jedetana ♪
  23.      jedílnica  -e ž (ȋ) prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu; dom je dobil veliko jedilnico; stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic // pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa ♪
  24.      jédka  -e ž (ẹ̑) tekst., tisk. sredstvo za jedkanje ♪
  25.      jedkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jedkanje: jedkalni postopek / jedkalna kopel ♦ tisk. jedkalni stroj stroj za jedkanje klišejev ♪

   16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA