Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (16.076-16.100)


  1.      jánuarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na januar: kratki januarski dnevi / januarski izvoz; januarska temperatura / januarski sestanek ♪
  2.      janzeníst  -a m (ȋ) pristaš janzenizma: nasprotovanja med janzenisti in jezuiti / krožek slovenskih janzenistov ♪
  3.      janzenístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem: janzenistična duhovščina; janzenistične knjige / janzenistična morala / janzenistična načela ♪
  4.      janzenístovski  -a -o prid. (ȋ) redko janzenističen: janzenistovski duhovnik / janzenistovske zmote ♪
  5.      janzenízem  -zma m (ȋ) 1. gibanje v katoliški cerkvi v 17. in 18. stoletju, ki temelji na naukih škofa Jansena: slovenski janzenizem; biti pristaš janzenizma; širjenje janzenizma v Franciji 2. ekspr. zelo velika strogost, zlasti v moralno-etičnem pogledu: zavračati Jeranov janzenizem ♪
  6.      jánževec  -vca m (ā) nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec ♪
  7.      japónka  -e ž (ọ̑) nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke; japonke iz gumija, iz plastične mase ♪
  8.      japónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda / poljud. japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, strok. kombuša ◊ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
  9.      japónščina  -e ž (ọ̑) japonski jezik: učiti se japonščine; prevod iz japonščine ♪
  10.      jár 1 -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen; jara pšenica; jaro žito // redko rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš 2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad, nov: jari meščan; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane ♪
  11.      jár 2 -a -o prid. (ȃ ā) star. jezen, razdražen: jara drhal; jara kača ∙ ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala // močen, hud: v jarem strupu kaljena sablja ♪
  12.      járbol  -a m (á) navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: jarbol se zlomi; splezati na jarbol; visok, vitek jarbol ♪
  13.      járbola  -e ž (ā) star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: ladja brez jarbol ♪
  14.      járček 1 -čka m (ā) koštrunček, bacek: zaklati jarčka ♪
  15.      járček 2 -čka m (ā) manjšalnica od jarek: položiti zrna v jarčke in jih zasuti / ekspr. tak jarček bi vsak preskočil / izrazit jarček pod nosom ♪
  16.      járčica  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica ♪
  17.      járčiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati brejost: oven jarči járčiti se nar. spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo ♪
  18.      járčji  -a -e prid. (ā) nar. gorenjsko ovčji: jarčja koža ♪
  19.      járčka  -e ž (ā) mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti ♪
  20.      járd  -a m (ȃ) angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine ♪
  21.      jarè  -éta s (ȅ ẹ́) nar. gorenjsko jagnje: ovca z jaretom ♪
  22.      járec  -rca m (ā) 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega ♪
  23.      járek  -rka m (ā) 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja 2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki 3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke 4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek ● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju ♪
  24.      járek  -rka -o prid. (á) star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive // močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede ● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno járko prisl.: jarko zažareti; jarko bel ♪
  25.      járem  -rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva // kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti // v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba 3. v nekaterih deželah drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa 4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici 5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu // oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom ● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para ◊ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo ♪

   15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA