Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (15.576-15.600)


  1.      izsiljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izsiljuje: prišel je v roke izsiljevalcem; ekspr. nesramen, velik izsiljevalec ♪
  2.      izsiljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevanje: izsiljevalne metode / izsiljevalno pismo / izsiljevalna skupina ♪
  3.      izsiljeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki izsiljuje: je znana izsiljevalka ♪
  4.      izsiljeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevalce ali izsiljevanje: izsiljevalske grožnje / izsiljevalska skupina ♪
  5.      izsiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsiljevati: kaznovati koga zaradi izsiljevanja; denarno izsiljevanje; izsiljevanje priznanja; ekspr. to je navadno izsiljevanje / publ. politika izsiljevanja / izsiljevanje prednosti je bilo vzrok nesreče ♪
  6.      izsiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. hoteti s silo priti do česa: izsiljevati odkupnino / izsiljevati prehod čez obkoljeno ozemlje / voznik osebnega avtomobila je izsiljeval prednost pred tovornjakom 2. s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove: tako dolgo ga je izsiljeval, da mu je izdal skrivnost; z grožnjami izsiljuje ljudi / otrok izsiljuje starše 3. knjiž. povzročati, vzbujati: strah izsiljuje sodelovanje med posamezniki / ponudba izsiljuje povpraševanje ♪
  7.      izsipalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se kaj izsipa: rudniško izsipališče; izsipališče premoga, žlindre ♪
  8.      izsípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah ♪
  9.      izskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skakati iz česa, navadno iz prometnega sredstva: padalci izskakujejo v določenih presledkih 2. premikati se s prvotnega, navadnega mesta: čolniček pri teh statvah pogosto izskakuje ♪
  10.      izsledoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. raziskovalec: potopisi izsledovalcev ♪
  11.      izsledoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izsledovanje: izsledovalni dar / izsledovalno delo geologov ♪
  12.      izsledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsledovati: izsledovanje divjadi / izsledovanje skrivačev / logično izsledovanje / izsledovanje resnice ♪
  13.      izsledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. lov. iti po sledi do mesta, kjer je divjad: izsledovati zajce 2. zastar. zasledovati: izsledovati skrivače 3. zastar. raziskovati, proučevati: izsledovati svet / izsledovati resnico iskati, odkrivati ♪
  14.      izslíkati  -am dov. (ȋ) zastar. poslikati: veliki oltar je izslikal znan mojster ♪
  15.      izsmejáti  -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se ♪
  16.      izsmŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo ♪
  17.      izspletkáriti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. s spletkarjenjem doseči: njen odhod je izspletkarila pastorka 2. ekspr. s spletkarjenjem spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: izspletkaril ga je pri šefu ♪
  18.      izsrébati  -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) s srebanjem izpiti, pojesti: izsrebati mleko / izsrebati mozeg iz kosti izsrkati / izsrebati školjko ∙ knjiž., ekspr. trpljenje mu je izsrebalo zadnjo kapljo krvi ga je popolnoma izčrpalo, oslabilo ♪
  19.      izsŕkati  -am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti kaj tekočega iz česa: izsrkati limonado po slamici; drevo izsrka vlago iz zemlje / izsrkati sok iz pomaranče izsesati 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: v toliko letih je trta izsrkala zemljo / bolezen mu je izsrkala moči izsŕkan -a -o: izsrkan med ♪
  20.      izsrkávati  -am nedov. (ȃ) s srkanjem spravljati kaj tekočega iz česa: izsrkavati vlago iz tal / ventilatorji izsrkavajo slab zrak iz kleti izsesavajo ♪
  21.      izstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izstaviti: izstavitev čeka, menice / izstavitev potrdila, spričevala / izstavitev računa ♪
  22.      izstáviti  -im dov. (á ȃ) pisar. 1. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet; izdati: izstaviti ček 2. napraviti, da dobi kaj uradno veljavo; izdati: izstaviti diplomo, potrdilo, račun ● knjiž., redko izstavili so jo na sramotilnem odru izpostavili ♪
  23.      izstávljati  -am nedov. (á) pisar. delati, da dobi kaj uradno veljavo; izdajati: izstavljati uradne listine, potrdila, račune ♪
  24.      izstókati  -am dov. (ọ̑ ọ̑) ekspr., redko stokajoč reči, povedati: zadnje besede je že skoraj izstokal ♪
  25.      izstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od izstopati: poskrbeti za varno vstopanje in izstopanje potnikov / izstopanje iz organizacije ♪

   15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601 15.626 15.651 15.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA